Sostanovalec v bran obtoženemu umora

Brezdomec Denis Oman razložil, da je pokojni Ludvik Pukšič obtoženega Tomija Kolarja večkrat provociral.

Objavljeno
22. marec 2018 17.42
andlovič sojenje
Aleš Andlovič
Aleš Andlovič

Maribor – »Obtoženi je prebival v nekdanjih zaporih, še preden sva prišla midva z Ludvikom. Predstavil se je kot Jure. Ludvik in Jure (obtoženi Tomi Kolar, op. p.) nista prijateljevala, Ludvik je bil provokator, žalil je njegove sorodnike,« je na sodišču slikovito opisoval Denis Oman, ki je kot brezdomec živel v nekdanjih mariborskih zaporih, le streljaj od največjega nakupovalnega centra Europark.

Tragičnega dne je odšel na sodišče, ko se je vrnil, je prijatelja, s katerim sta prebivala v isti sobi, našel mrtvega ležati na vzmetnici.

Ponovil je, da sta bila pokojni Ludvik Pukšič in umora obtoženi Tomi Kolar v sporu. »Ludvik ga je žalil. Psoval mu je mamo, pa očeta. Sem pričakoval, da bo med njima eskaliralo, a ne tako, kot je. Ludvik je stalno provociral, prepirala sta se in zdelo se mi je, da bo prej ali slej počilo,« je nadaljeval sostanovalec v zapuščenih prostorih zaporov Denis Oman. Ker je obtoženi na zadnji obravnavi odprl srce in razlagal, kako ga je pokojni provociral, je želela okrožna tožilka Mateja Artenjak njegovo zgodbo preveriti. »Ni res, da sta bila v sporu dan pred tragedijo. Bilo je dva dni pred tem. Takrat je obtoženi Ludviku tudi rekel, da ga bo zatamanil. A te grožnje nisem jemal resno. Tako kot Ludvikovega žaljenja ne,« je še sodišču razlagal Oman.

Znakov življenja ni kazal

Podrobno je opisal tudi, kaj se je dogajalo tragičnega dne, ko sta z Ludvikom skadila »joint«. Ker je imel slab občutek, Oman sploh ni želel na sodišče na obravnavo, a ga je v to prepričal prav pokojni Pukšič. V vsega nekaj minutah je opravil na okrajnem sodišču v Cafovi ulici in se vrnil v prostore zapuščenega zapora. Še preden je prišel do sobe, v kateri sta prebivala s Pukšičem, je zaklical: »Luka, jaz sem.« Tako sta bila brezdomca dogovorjena, da sta se branila pred nepovabljenimi gosti. Nihče se ni oglasil, zato je Oman še pospešil korak in vstopil v sobo. »Ležal je na jogiju, bil je ves krvav. Večkrat sem ga poklical, ker ni kazal znakov življenja, sem poklical policijo. Počakal sem do prihoda reševalcev. Dotaknil sem se ga samo po nogi, toliko da sem ga stresel, da sem se lahko prepričal, ali kaže znake življenja,« je sklenil Oman.


Policisti so mrtvega brezdomca našli v enem od zapuščenih objektov v Mariboru. Foto: Aleš Andlovič/Delo

Obramba stavi »le« na uboj

Na zadnjem naroku sta bila zaslišana še izvedenca patološke stroke Tatjana Bujas, za zaprtimi vrati je pričal tudi psihiater Mladen Vrabič. Zagovornik obtoženega, mariborski odvetnik Viktor Osim želi tožilstvo prepričati, da bi njegovemu klientu sodilo zaradi uboja in ne umora. Razlika je velika, saj mu zdaj grozi najmanj 15 let zapora, v primeru obtožbe zaradi uboja pa bi lahko pričakoval kazen od petih let navzgor. Toda tožilka ostaja neomajna. Trdi namreč, da se je obtoženi Kolar svoje žrtve lotil na grozovit in zahrbten način. Patologinja je na truplu pokojnega naštela 14 vbodnih ran. Dvanajst jih je bilo na hrbtu, ena na glavi in ena v predelu trebuha.

Sojenje 39-letnemu Tomiju Kolarju za umor dve leti starejšega brezdomca Ludvika Pukšiča se je na mariborskem okrožnem sodišču začelo šele januarja, saj je moral obtoženi pred tem prestati nekajmesečno psihiatrično zdravljenje. Obtožnica mu očita, da je novembra predlani v zapuščenih prostorih zapora zabodel sostanovalca, s katerim sta bivala v istih prostorih. Kolar je priznal, da se mu je tragičnega dopoldneva stemnilo pred očmi, ker ga je pokojni vsakodnevno žalil. Kot je priznal, je stekel v nadstropje pod svojim »prebivališčem« in Pukšiča zabodel. Zatem je pobegnil in so ga policisti, sicer še isti dan, prijeli nedaleč od Ormoža.

Sojenje se bo nadaljevalo aprila, ko bo na mesto za priče med drugimi stopil tudi predstojnik enote za forenzično psihiatrijo v mariborskem kliničnem centru Miran Pustoslemšek.