Sporni prenosi lastniških deležev Bornovih gozdov

Sorodniki baronice Elizabete Ortner zahtevajo ničnost pogodbe

Objavljeno
23. april 2015 19.40
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj
Kranj – »Tožba Elizabete Ortner Born proti meni je velik udarec. Čutim se izigranega. Elizabeta je kakor moja druga mama. Vem, da vse, kar se dogaja v pravdni zadevi in v predkazenskem postopku, ni njeno maslo, ampak so jo v to prisilili,« je povedal upokojeni Martin Šetinc, nekdanji direktor družbe Born.

Na kranjskem okrožnem sodišču se je včeraj nadaljevala glavna obravnava v zadevi, v kateri hči oziroma dedinja barona Karla Borna, Elizabeta Ortner Born, zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe, s katero je Šetinc prenesel skoraj eno tretjino njenih gozdov na podjetje Born, d. o. o., vrednih 4,47 milijona evrov. Ortnerjeve, ki bo dopolnila 90 let in biva v italijanskem Meranu, včeraj na sodišče ni bilo, zato pa je prišla njena hči Isabela s tolmačko za nemški jezik. Dvorano je morala takoj zapustiti, saj je predvideno, da bo tako kot še nekateri drugi sorodniki pričala na nadaljevanju glavne obravnave.

Pred osmimi leti je bilo v denacionalizacijskem postopku dedinjam – sestram Elizabeti, Renati in Marii – v naravi vrnjenih 3653 hektarov gozdov v Jelendolu, kar je skoraj četrtina območja občine Tržič. Elizabeta je za upravljavca svoje tretjine gozdov izbrala družbo Born, lastništvo pa sta potem prevzela Martin Šetinc in podjetje Tari.

Šetinc, ki je družbenik in direktor, je domnevno zlorabil njeno zaupanje, s črno sečnjo pa je menda kršil tudi gozdarsko zakonodajo, ogrožal naravno okolje in oškodoval lastnike gozdov. Direktorica družbe Tari Tatjana Jerebic in njen oče ter lastnik in prokurist družbe Rihard Jerebic ter Šetinc so na sodišču pojasnjevali, kako je potekal prenos lastništva. S tem so, kot so zatrdili, le uresničevali dogovor med Elizabeto in njeno sestro dvojčico Renato, živečo v Ameriki. Renata je z darilno pogodbo podarila svojo tretjino gozdov Elizabeti z dogovorom o plačilu za en milijon evrov.

Preprečili nadaljnji odkup

S prenosom lastništva oziroma dokapitalizacijo, ki je bila sklenjena istega dne kot darilna pogodba, so želeli preprečiti, da bi gozdove s predkupno pravico odkupila bodisi tretja sestra Maria, s katero pa Elizabeta ni v tako dobrem odnosu, bodisi sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč. Na vprašanje sodnika, ali so se jim zdele cene primerne, se je Jerebičeva izgovorila, da se na to ne spozna in da je povsem zaupala očetu in Šetincu. Upokojeni Jerebic, po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, je dejal, da je šlo za dogovor med sestrama in da se je to njemu zdelo ugodno. Šetinc, po izobrazbi je diplomirani inženir gozdarstva, ki je imel tudi Elizabetino pooblastilo za upravljanje bančnih računov, pa je dejal, da je cena od 30 do 40 centov za kvadratni meter primerna, vendar je ceno postavil prodajalec.

Odvetnik Ortnerjevih, Bojan Grubar, je pojasnil, da je Elizabeta ostala brez 700 hektarov kakovostnega gozda, za katerega so toženi plačali le pet centov za kvadratni meter. Leta 2009 je Ortnerjeva družbo Born dokapitalizirala s stvarnim vložkom 700 hektarov gozdov. Prepričana je bila, da je njen delež približno 78 odstotkov. Toda ta delež so Šetinc oziroma podjetje Tari na podlagi pogodbe o odplačnem prenosu in prevzemu poslovnih deležev najprej zmanjšali na 19 odstotkov ter Ortnerjevo kot malo delničarko še iztisnili iz podjetja Born. Za vse skupaj naj bi Šetinc in Jerebic plačala le 440.000 evrov, čeprav bi morala 7,2 milijona evrov.