Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem ko Boško Šrot prestaja zaporno kazen zaradi trgovanja z delnicami Istrabenza, njegov pooblaščenec odvetnik Blaž Kovačič Mlinar v ustavni pritožbi trdi, da so bile Šrotu med postopkom kršene ustavne pravice. Hkrati ustavnim sodnikom predlaga, naj mu do končne odločitve začasno zadržijo izvajanje zaporne kazni in ga izpustijo iz zapora.
Potem ko Šrotovi obrambi s svojimi argumenti ni uspelo prepričati vrhovnih sodnikov, zdaj poskuša še na ustavnem sodišču. Odvetnik Kovačič Mlinar v ustavni pritožbi našteva več kršitev oziroma razlogov, med drugim navaja, da je bil njegov klient »spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja kljub temu, da je pri poslu s prodajo delnic Istrabenza ravnal v dobro Pivovarne Laško, ki jo je takrat vodil«.
Neskladno z ustavo?
Kovačič Mlinar poudarja, da je vrhovno sodišče v svoji nedavni sodbi zapisalo, da »ni zaznalo nobenih dokazov, ki bi kazali na to, da je Igor Bavčar napeljal Šrota k storitvi tega kaznivega dejanja (zaradi česar je v tem delu tudi razveljavilo pravnomočno sodbo), kar je sicer vseskozi vztrajno zatrjevalo tožilstvo«, brez Bavčarjevega napeljevanja pa ni prav nobenega razloga, zakaj bi bilo Šrotovo ravnanje sploh protipravno, saj mu obtožba izrecno očita, da je ravnal z namenom koristiti Bavčarju. »V zvezi s tem smo na ustavno sodišče vložili še pobudo za oceno ustavnosti 244. člena kazenskega zakonika, o zlorabi položaja, in sicer v delu, ki omogoča kazenski pregon tudi v primerih, ko zaradi ravnanja obdolženca družbi, ki jo vodi, ni nastala nobena škoda, saj menimo, da je takšna določba v nasprotju s 74. členom ustave, ki določa, da je gospodarska pobuda svobodna,« dodaja Kovačič Mlinar.
Kot je znano, je bil Šrot obsojen, ker je pridobil korist družbi Microtrust na škodo Pivovarne Laško, pri čemer je po ugotovitvah sodišča ta škoda »nedvomno« nastala, a se ne prvo-, ne drugostopenjsko in ne vrhovno sodišče o njeni višini niso izrekla in tudi niso sledila (spremenjeni) obtožnici oziroma tožilstvu, ki je višino škode neposredno povezalo z višino koristi, pridobljene Microtrustu. Kazniva dejanja so bila po pravnomočnih sodbah namreč storjena leta 2007 pri preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov. Nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.
»Če niti družbeniki nimajo možnosti vlaganja civilnopravnih zahtevkov zoper takšnega obdolženca (ker škode ni povzročil), zakaj bi imela država možnost kazenskopravnega pregona? Kazensko pravo je namreč skrajno sredstvo, s katerim država posega v družbene odnose, prej mora izčrpati vsa milejša sredstva. Šrot je torej v zaporu zaradi dejanja, s katerim Pivovarna Laško sploh ni bila oškodovana, Bavčar pa ga k temu dejanju ni niti napeljal, torej je takšen položaj ne samo neustaven, ampak tudi absurden,« še meni Kovačič Mlinar.
Sporno vprašanje naklepa
Šrot je že prej, tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti, problematiziral vprašanje naklepa: ali je pri spornih poslih ravnal protipravno oziroma v nasprotju s koristmi družbenikov (lastnikov) pivovarne, katere direktor je bil. Po mnenju Šrotovega pooblaščenca brez pritrdilnega odgovora na to vprašanje ni nobene pravne podlage za kakršnekoli očitke zoper njegovega varovanca, saj, kot pravi Kovačič Mlinar, ni podana bit očitanega kaznivega dejanja v smislu materialne in posledično tudi formalne protipravnosti ravnanja, niti nima očitano ravnanje vseh znakov kaznivega dejanja po 244. členu KZ.
Eden bistvenih zakonskih znakov tega kaznivega dejanja je namreč obarvani naklep, in sicer drugemu pridobiti veliko premoženjsko korist; zgolj eventualni naklep ne zadostuje.
Dokazni postopek je pokazal, da je Pivovarna Laško v teh poslih pridobila premoženjsko korist, za kar je tudi plačala davek na dohodek. »Kakšno korist oziroma dobiček bi dejansko (ne teoretično) ustvarila s prodajo omenjenega paketa delnic na borzi, pa sploh ni mogoče izračunati, saj nihče ne ve, kako bi se ob prodaji tako velikega paketa delnic gibala cena tega vrednostnega papirja, utemeljeno pa je pričakovati, da bi se znižala, kar posledično pomeni, da bi tudi Pivovarna Laško, d. d., dosegla nižji dobiček, kot ga je na podlagi prve 'izvorne' opcijske pogodbe,« še ugotavlja Kovačič Mlinar.
