Šrotova navodila za dajanje posojil škodljiva

Boško Šrot in Atka Prima morata Delu vrniti deset milijonov evrov, Pivovarni Union pa 51.

tor, 12.01.2016, 21:00

Ljubljana – Nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško (PL) Boško Šrot in Atka Prima, nekdanja krovna koncernska družba, prek katere je Šrot obvladoval pivovarno, morata po še ne pravnomočni sodbi Delu vrniti 10,27 milijona evrov, Pivovarni Union pa 51,21 milijona evrov, je odločilo okrožno sodišče.

Šrot je kot prvi mož PL in predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union in Radenske v letih 2008 in 2009 izvedel menedžerski prevzem PL. Pozneje so družbe znotraj skupine po njegovih navodilih sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezanima družbama Infondom Holdingom in Centrom Naložbami, a posojila nikoli niso bila poplačana v celoti. Šrot je bil zaradi menedžerskega prevzema PL v kazenskem postopku obsojen na štiri leta in dva meseca zapora, a sodba še ni pravnomočna, Šrot pa ta čas na Dobu prestaja pet let in devet mesecev zapora zaradi nezakonite prodaje delnic Istrabenza.

Pivovarna Union in Delo (tako kot Pivovarna Laško, Radenska in Fructal) sta morali po navodilih Šrota dajati nezavarovana posojila nadrejenima družbama Infondu Holdingu in Centru Naložbam, posojila pa jim niso bila vrnjena in sta ostala zaradi stečajev obeh finančnih holdingov v pretežnem delu nepoplačana. Celjsko okrožno sodišče je že julija 2014 z vmesno sodbo po temelju ugodilo tožbenemu zahtevku Pivovarne Laško (ta zahteva 13,3 milijona evrov, odločitve višjega sodišča še ni), zdaj pa je ljubljansko okrožno sodišče ugodilo še tožbi medijske hiše Delo in (delno) Pivovarne Union. Ti sta po ugotovitvah sodišča dali Infondu Holdingu in Centru Naložbam posojila izključno zaradi navodil oziroma zahtev Šrota, ki je že konec leta 2008 na sestanku direktorjev in finančnikov vseh družb koncerna izdal splošno navodilo, da morajo vse družbe (iz spodnjega dela koncerna) s posojili zagotavljati financiranje holdingov. Navodila za konkretna posojila družbam sta poleg Šrota dajali Vesna Rosenfeld (čeprav ni bila formalna direktorica Centra Naložb, niti temu nadrejenih Kolonela, Atke Prime ali PL, je upravljala holding do konca leta 2008) in Šrotova desna roka Andrijana Starina Kosem, o razporejanju finančnih sredstev pa je odločala Mojca Međedović, ki je kot vodja finančnih koordinacij skrbela za zagotavljanje finančnih sredstev holdingov s posojili družb, dokler ne bo prodan Mercator, kar naj bi bilo predvidoma do junija 2009.

A sodišče ne dvomi, da so to počele po izrecnih navodilih Šrota, ki je bil takrat tako predsednik uprave neposredno nadrejene družbe PL kot tudi 50-odstotni lastnik in direktor Atke Prima, torej tiste družbe, katere korist je zasledoval pri vzpostavitvi sistema finančnih koordinacij, namenjenih zagotavljanju finančnih sredstev Infondu Holdingu in Centru Naložbam. S posojili je oba holdinga – in s tem tudi svoje posredno lastništvo – reševal pred bankami. Da so bila sporna posojila tako za Pivovarno Union kakor za Delo poslovno nepotrebna, je potrdil tudi izvedenec ekonomsko-finančne stroke, pri čemer je tudi poudaril, da finančno stanje holdingov v času izdajanja navodil o obveznem dejanju posojil vsekakor ni bilo tako, da bi lahko skrben gospodarstvenik utemeljeno verjel v njuno zmožnost vračila posojil. Ves čas dajanja posojil je bilo načrtovano in odvisnim družbam pojasnjeno, da se bodo njihova posojila vrnila prav iz prodaje delnice Mercatorja, kar je bilo po mnenju sodišča že samo po sebi v nasprotju z interesi odrejenih pijačnih družb, tudi v primeru, če bi bila posojila vrnjena.

Drugi postopki

Medtem ko je Delu v celoti uspelo z zahtevkom in je s sodbo zadovoljno, je Pivovarni Union uspelo iztožiti 51,12 milijona evrov (za preostalih 11 milijonov je sodišče zahtevek zavrnilo). V prisojenem znesku je sodišče upoštevalo zakonite zamudne obresti do decembra 2014, od takrat pa še tečejo. Do danes se jih je od skupnega zneska 61 milijona evrov zbralo za dobrih pet milijonov. Tožena morata Pivovarni Union in Delu vrniti skupaj za dobrih 300 tisočakov pravdnih stroškov.

Vprašanje pa je, koliko bosta uspeli od toženk dobiti tožnici, če bo sodba pravnomočna. Od Šrota, ki mu ni ostalo kaj dosti premoženja, saj ga je nekaj prepisal na sorodnike, in Atke Prime preostale štiri oškodovane družbe s tožbami terjajo 80 milijonov evrov. Šrot oziroma njegova žena (ta je 10-odstotna lastnica Atke Prime, preostalih 90 odstotkov pa ima družba lastni poslovni delež) imata v drugih postopkih odrejeno začasno zavarovanje na stanovanjski hiši in delnicah PL, na zadnjih tudi Atka Prima, pri čemer je imela Atka Prima po podatkih Ajpesa leta 2014 za 1,40 milijona premoženja, 4706 evrov čistih prihodkov od prodaje in 21.850 evrov dobička.

Delo je v zvezi s financiranjem menedžerskega prevzema PL (skupaj s Pivovarno Laško, Pivovarno Union, Radensko in Fructalom) priglasilo premoženjskopravni zahtevek, in sicer Delo za 8,89 milijona evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, posebej pa poteka pravda proti Petru Puhanu in Starini Kosmovi zaradi plačila 11,31 milijona evrov v zvezi z nakupom delnic Večera.

Prijavi sovražni govor