Stečajni upravitelj Tama za tri leta in pol v zapor

Višje sodišče je potrdilo prvostopenjsko sodbo Mirku Žagarju, Jasni Žagar in podjetniku Dušanu Pompetu.

Objavljeno
12. december 2012 19.30
Robert Galun, Maribor
Robert Galun, Maribor

Maribor – Višje sodišče je potrdilo prvostopenjsko sodbo nekdanjemu stečajnemu upravitelju Tama Mirku Žagarju, njegovi hčerki Jasni Žagar in podjetniku Dušanu Pompetu. Žagar mora v zapor za tri leta in pol, njegova hčerka jo je odnesla s pogojno kaznijo, Pompe pa je oproščen.

Mirku Žagarju je višji državni tožilec Boris Marčič naprtil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in obe sodišči sta to upoštevali; tudi pri odmeri višine kazni, ki jo je predlagal Marčič. Žagar je kaznivo dejanje zagrešil od sredine leta 1996 do 2003, in sicer s posojanjem denarja iz stečajne mase Tama.

Nadalje je Žagar prek družinskega podjetja Mitrej, ki ga je leta 1998 podaril hčerkama, družbi Pompe izdajal račune za svetovanje, elaborate, vodenje računovodstva in podobno, ta pa mu je, ker je denar posojal iz stečajne mase, plačala okoli 584.000 evrov.

Kot so sporočili z mariborskega okrožnega tožilstva, bo sodišče družbi Mitrej odvzelo protipravno premoženjsko korist, Žagar pa mora oškodovanim Tamovim družbam na podlagi pravnomočne sodbe vrniti 2.692.906 evrov.

Direktorici podjetja Mitrej Jasni Žagar je tožilec očital pomoč pri zlorabi uradnega položaja ali uradnih pravic, Dušanu Pompetu pa napeljevanje Žagarja k zlorabi uradnega položaja ali pravic. Za Žagarjevo je Marčič predlagal eno leto pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let in sodišče je to upoštevalo.

Za Pompeta je predlagal dve leti in pol zapora, a ga je okrožno sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov in dejstva, da je časovno obdobje v obtožbi precej široko. Tožilec se je proti temu delu sodbe pritožil, saj je menil, da je bilo prvo posojilo dano štirinajst dni za tem, ko je Žagar postal stečajni upravitelj, in je prav Pompe vplival na posojanje, ker je njegova družba potrebovala denar. A višji sodniki tega očitno niso upoštevali.

»Ponižujoče se mi zdi, ko tožilstvo trdi, da smo izdajali fiktivne račune. Obtožba je konstrukt. Resnično je le, da sem plasiral denar. Dokler se država ni vtaknila v družbo Pompe, je bila to ena boljših družb,« je konec lanskega decembra pred razglasitvijo prvostopenjske sodbe poudaril Žagar.

Povedal je, da mu je bilo onemogočeno rešiti denar in da so se v nekatere stečajne postopke, ki jih je vodil, radi vmešavali politiki, »da bi bilo vse v mejah zakonitega, a po njihovi volji«. Vendar volja politikov ni bila vselej po črki zakona, je trdil Žagar, saj da je bil deležen groženj, ker ni upošteval volje nekaterih, ampak se je držal zakonodaje.

Tudi Pompe za rešetke

Čeprav je Dušan Pompe pravnomočno oproščen, bo Žagarju kljub temu delal družbo za rešetkami. Pred kratkim ga je namreč sodišče v drugem procesu pravnomočno obsodilo na dve leti zapora zaradi oškodovanja upnikov, poskusa oškodovanja in ponarejanja listin.

V zapor mora tokrat že drugič. Pred časom je namreč odslužil sedemmesečno zaporno kazen zaradi napeljevanja nekdanjega stečajnega upravitelja podjetja SGP Kograd-GP Stavbenik Albina Puclina k posojanju denarja iz stečajne mase.