Povprečno število zaprtih na dan lani doseglo 1511

Ljubljana – Povprečno število zaprtih in priprtih v slovenskih zaporih na dan je lani znašalo 1511, to je 81 več kot leto prej, je ob predstavitvi poročila o delu za leto 2014 pojasnil generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj. Kljub povečanju števila zaprtih in manjšanju števila zaposlenih je uprava lani delala strokovno, kakovostno in odgovorno.

Nezavidljive razmere v slovenskem zaporskem sistemu je Podržaj orisal s primerjavo razmer pred 20 leti s sedanjim dogajanjem. Povedal je, da je leta 1995 ob ustanovitvi uprave povprečno letno kazen zapora prestajalo 772 ljudi, zanje pa je skrbelo 855 delavcev, lani pa povprečno 1511, z njimi pa se je ukvarjalo 832 zaposlenih, ker je deset manj kot leta 2013 in 23 manj kot leta 1995.

Podržaj je pojasnil, da je bilo na današnji dan v slovenskih zaporih zaprtih 1518 ljudi, od tega 1290 obsojencev, 211 pripornikov in 17 mladoletnikov. Tudi sicer statistično glavnino zaprtih predstavljajo obsojenci – v 80 odstotkih, sledijo priporniki, nato mladoletniki in zaporniki, ki svojo kazen služijo le ob koncih tedna.

Oskrbni dan je lani znašal 61 evrov na obsojenca, to je 4,7 odstotka manj kot leto prej. V upravi pojasnjujejo, da to niso le stroški za vsakega zaprtega, ampak vsi stroški uprave, deljeni z dnevi v letu in številom zaprtih.

Največ moških

Med obsojenci prevladujejo moški, teh je 93,8 odstotka. Tujcev je med vsemi zaprtimi 13,5 odstotka. Večina zaprtih, 45 odstotkov, je starih od 27 do 39 let. Največ ljudi prestaja manj kot enoletno zaporno kazen, 21 odstotkov je takšnih, ki so obsojeni na manj kot dve leti zapora. Med dve in pet let dolgo zaporno kazen prestaja 27 odstotkov zapornikov, 18 odstotkov pa kazen, daljšo od petih let. Najdaljšo, 30-letno zaporno kazen je lani prestajalo 15 ljudi.

Večina zapornikov kazen prestaja zaradi premoženjskih kaznivih dejanj, teh je 52 odstotkov. Štirinajst odstotkov je zaprtih zaradi kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje, devet zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo, 5,5 odstotka pa zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.

Na današnji dan je bil najbolj zaseden ljubljanski zapor, kar 149-odstotno, v Kopru je bila zasedenost 124,6-odstotna, v Mariboru 124-odstotna, na zaprtem oddelku zapora na Dobu pa 122,7-odstotna. Kljub zasedenosti in manjšanju števila zaposlenih pa je uprava po besedah Podržaja lani delala strokovno, kakovostno in odgovorno. Težave so odpravljali s premeščanjem zaprtih v manj zasedene zavode.

Spregovoril je tudi o kroničnem pomanjkanju delavcev in izpostavil, da so notranje rezerve izčrpane, manevrskega prostora ni več. Zaposleni, tako pravosodni policisti, ki so odgovorni za varnost, kot strokovni delavci v zavodih so drastično preobremenjeni in kronično izčrpani, kar dokazuje podatek, da so lani opravili kar 43.000 nadur.

Vinteresu stabilne razmere

»Naši notranji viri so do konca izčrpani, zato je skrajni čas, da država poskrbi za ustrezne vire in razmere, tako kadrovske kot materialne, da bomo lahko normalno delovali,« je dejal in dodal, da je verjetno v interesu vsake države, da ima stabilne varnostne razmere. Za vlado so v upravi pripravili gradivo, s katerim bodo zaprosili za dodatno pomoč. Nujno bi potrebovali najmanj 12 dodatnih pravosodnih policistov, deset strokovnih delavcev, dva pravnika in enega medicinskega tehnika, je dejal Jože Podržaj in opozoril, da je to zgolj minimum. Prav tako jim že zdaj primanjkuje 600.000 evrov za plače.

Podržaj je spregovoril tudi o noveli zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je v sklepni fazi vladnega postopka. Med drugim naj bi precej zaostrila pogoje za odlaganje začetka prestajanja zaporne kazni zaradi zdravstvenih razlogov.

Z zaprtih oddelkov lani ni pobegnil noben zapornik

Vodja oddelka za varnost Jasmin Musić je postregel s podatkom, da lani niso obravnavali niti enega pobega z zaprtih oddelkov slovenskih zaporov, prav tako ni bilo nobenega upora zapornikov, kjer bi bili udeleženi talci oziroma bi bilo treba uporabiti strelno orožje. Bilo je šest poskusov pobega, ki pa so vsi končali neuspešno za zapornike. Groženj zaposlenim, napadov na osebje, uničevanja inventarja in incidentov, kjer so pravosodni policisti uporabili prisilna sredstva, je bilo približno toliko kot leto prej ali pa celo manj.

Zaradi precej več zaprtih je bilo lani več spremstev, ki jih opravijo pravosodni policisti, saj jih je bilo kar 400 več kot leto prej. Gre za spremljanje na sodišča, v zdravstvene ustanove in podobno.

Posebno težavo kadrovsko zdesetkanim pravosodnim policistom predstavlja tudi veliko pošiljk, ki prihajajo skozi vrata zavodov. Lani so prejeli 24.000 paketov, v njih pa se pogosto znajdejo tudi predmeti, ki ne spadajo v zapor. Musić je povedal, da se v zadnjem obdobju, poleg mamil v najrazličnejših oblikah, v pošiljkah vse bolj pogosto znajdejo mobilni telefoni in pribor zanje, predvsem pa USB-ključi, ki omogočajo povezavo s svetovnim spletom. Razložil je, da poskušajo telefone in USB-ključe v zapor spraviti tudi na druge načine: zavijajo jih v embalažo drugih izdelkov ali pa jih zamaskirane mečejo čez ograje zaporov.