Biatlonski center na Pokljuki: Postopkovne napake in aneksi

Država od Smučarske zveze Slovenije v dveh civilnih postopkih zahteva skupaj dobrih 600.000 evrov.

Objavljeno
04. maj 2017 16.30
Iva Ropac
Iva Ropac

Ljubljana − Postopkovne napake in sporni aneksi pri gradnji biatlonskega centra na Pokljuki bi lahko Smučarsko zvezo Slovenije stali dobrih 600.000 evrov. Država s tožbo namreč terja vračilo 462 tisočakov zaradi omejevanja konkurence pri javnem naročilu za gradnjo centra, zaradi sklepanja aneksov pa v drugem pravdnem postopku zahteva še 204.000 evrov.

Smučarska zveza Slovenije (SZS) je aprila 2008 na razpisu takratnega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pridobila evropska in slovenska proračunska sredstva za gradnjo sodobnega biatlonskega centra na Pokljuki. Ministrstvo in smučarska zveza sta sklenila pogodbo o sofinanciranju projekta, predvidena vrednost investicije je bila določena na 9,96 milijona evrov, SZS pa je za gradnjo projekta na podlagi javnega razpisa izbrala škofjeloško Splošno gradbeno podjetje Tehnik. Projekt naj bi bil zgrajen najkasneje do 30. junija 2009, k tej pogodbi sta stranki sklenili še štiri anekse za izvedbo dodatnih del, ki so gradnjo podražili za poldrugi milijon evrov. Gradnja je bila končana konec 2009, ko je država SZS nakazala zadnji del denarja.

Objava le v nacionalnem glasilu

A je evropska komisija (EK) med revizijo ugotovila nekatere nepravilnosti. SZS je javno naročilo za gradnjo biatlonskega centra objavila 16. maja 2008 in kot merila za dodelitev posla določila najnižjo ponujeno ceno in reference ponudnikov. Vsako merilo je bilo vredno polovico točk, ker pa zakonodaja obseg referenc kot merilo za dodelitev naročila prepoveduje, je SZS 19. maja spremenila besedilo javnega razpisa in kot edino merilo določila najnižjo ceno. A je SZS tukaj storila napako, saj je spremenjeni razpis objavila le na nacionalni ravni v uradnem glasilu, ne pa tudi v uradnem glasilu Evropske unije, kot zahtevajo pravila evropske komisije. »Po pravilih EK mora izvajalec projekta izvesti projekt v skladu z domačimi in evropskimi pravili o naročanju in pridobljena sredstva uporabiti samo za dogovorjeni namen. Če pride do kršitve navedenih pravil, mora upravičenec vrniti ustrezen del pridobljenih sredstev,« pojasnjujejo na državnem pravobranilstvu, ki je tožbo vložilo v imenu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Glede na ugotovljene nepravilnosti je EK terjala ustrezni finančni popravek oziroma vrnitev dela odobrenih sredstev. Tako je ministrstvo v skladu z usmeritvami EK najprej na SZS naslovilo zahtevek za vračilo 462.972 evrov, za kolikor se je država izpogajala z EK. »Ker pa SZS tudi na drugi poziv ministrstva sredstev ni vrnila, terja RS od nje ta sredstva s tožbo. Če tega Republika Slovenija ne bi storila, bi morala sama vrniti ustrezen del sredstev v evropski razvojni sklad oziroma sama poravnati predvidena sredstva za gradnjo projekta,« še pojasnjujejo na pravobranilstvu.

»Znesek nesorazmeren s kršitvijo«

SZS se napake pri objavi popravka javnega naročila zaveda, a meni, da je višina zneska, ki ga država terja, nesorazmerna s kršitvijo. Ta namreč ni imela nobenih finančnih posledic za sredstva EU, tako da bi bil po njihovem zadosten ukrep že opozorilo brez finančnih zahtev. Kljub tej napaki so se namreč na razpis prijavili ponudniki iz drugih držav EU, kar kaže na to, da so očitno vedeli za javno naročilo, prav tako je bila izbrana najugodnejša ponudba.

SZS nadalje navaja, da je država že v času sklepanja pogodbe o sofinanciranju vedela, da je bila v obvestilu napaka in da ni bilo objavljeno obvestilo o popravi obvestila, pa je kljub temu sklenila pogodbo s SZS. Ne nazadnje jih je država s končnim poročilom o izvedbi kontrole novembra 2009 obvestila, da ni bilo nepravilnosti. Smernice, na podlagi katerih se je Slovenija z EK izpogajala za tako visok znesek, so zgolj smernice in ne predpis ter niso podlaga za zahtevek države do SZS. Ne nazadnje smernice urejajo razmerje med državo članico in EU, ne pa razmerja do posameznikov, kar je SZS.

Ljubljansko okrožno sodišče bo na predlog pooblaščenca SZS odvetnika Janeza Tekavca maja zaslišalo zaposlene na ministrstvu, ki so bili odgovorni za nadzor nad tem projektom, saj je bilo ministrstvo po medsebojni pogodbi dolžno nadzirati celoten projekt poteka gradnje biatlonskega centra, vključno s pravilnostjo izvedenih postopkov, tako da bi morali SZS opozoriti na morebitne pomanjkljivosti in ji dati možnost, da jih odpravi, je predlog za zaslišanje utemeljil Tekavc.

Sporni aneksi

Nepravilnosti pa SZS ni zakrivila le ob oddaji javnega naročila, temveč jih je revizija državnega urada za nadzor proračuna ugotovila tudi med gradnjo biatlonskega centra, ko je z družbo Tehnik na podlagi postopka s pogajanji brez predhodne objave sklenila štiri anekse za izvedbo dodatnih del. Šlo je za spremembe zaradi sestave tal in slabega vremena, a po mnenju revizije dodatnih del, predvidenih v aneksih, ni mogoče opredeliti kot dodatna dela, kot jih določa zakon o javnem naročanju, saj ni šlo za okoliščine, ki jih naročnik objektivno ni mogel vnaprej predvideti, temveč za okoliščine, ki jih v javnem naročilu ali razpisu ni predvidel. »Dodatna dela so bila po mnenju Republike Slovenije posledica spremenjenih odločitev naročnika na podlagi novih spoznanj po ponovnem pregledu posameznih postavk pogodbenega predračuna in vključitve novih postavk, ki v pogodbenem predračunu niso bile zajete,« pojasnjujejo na pravobranilstvu.

Ker je uporaba postopka med pogajanji brez predhodne objave izjema in ne pravilo, za kar morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji, ki jih SZS po mnenju države ni utemeljila in dokazala, država s tožbo terja plačilo 204.000 evrov. Ta tožbeni zahtevek sodišče še ni začelo obravnavati.