Tiskane izdaje
Ljubljana – »Krivde ne priznam,« je zatrdila Alenka Černe, ki ji tožilstvo očita, da je skupaj z danes pokojnim Rajkom Rotnerjem ponaredila listine, ko je po napadu bulmastifov na Stanislava Megliča opravila izredni vzrejni pregled in enemu od psov izdala vzrejno dovolilnico za plemenjaka.
Okrožni državni tožilec Jože Valetič je včeraj pred ljubljansko okrajno kazensko sodnico Mojco Lendvaj Brecelj prebral le očitek na račun Černetove, da je za Atlasa izdala vzrejno dovolilnico za plemenjaka, čeprav izredni pregled sploh ni bil opravljen po pravilih, saj bi ga morala opraviti dva člana vzrejne komisije, kar pa Rotner ni bil.
Kazenski postopek je stekel na podlagi disciplinskega, ki ga je kinološka zveza sprožila po predlanskem zadnjem napadu teh psov, ko so pokončali svojega lastnika dr. Sašo Baričeviča. Čeprav je disciplinska komisija pozneje postopek zavrnila, tožilstvo vztraja pri obtožnem predlogu, a le proti Černetovi, saj je Rotner pred dvema mesecema umrl. Tako je postopek proti njemu zaradi napeljevanja h kaznivemu dejanju ponarejanja listin ustavljen.
Atlas je bil pri pregledu povsem miren
Černetova, kinologinja, mednarodna sodnica in članica vzrejne komisije Slovenskega kluba za velike pasme in molose pri nacionalni kinološki zvezi je v zagovoru povedala, da sta s pokojnim Rajkom Rotnerjem, sicer stricem nekdanje ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, 22. junija 2006 opravila izredni vzrejni pregled Baričevičevih bulmastifov.
Njen podpis na izdanem vzrejnem dovoljenju potrjuje, da je enemu od njih, Atlasu, izdala najvišjo vzrejno oceno, njegovo zunanjost sta z Rotnerjem ocenila z odlično, gibanju pa sta kljub vidnim posledicam strelnih ran dala oceno dobro. In to sta storila le nekaj mesecev po napadu štirih bulmastifov (poleg Atlasa še Atosa, Knighta in Joy) na Tržičana Stanislava Megliča.
Sodišču je povedala, da ob pregledu Atlasa pri njem ni bilo niti sledi o kakršni koli pasji agresivnosti, je pa pri tem poudarila, da je bil sam, in ne v tropu. Pregledala mu je zobovje, sama mu je odprla gobec, pretipala kolke, komolce in trup.
»Bil je povsem miren, zato res nisem mogla napisati, da je agresiven. Sicer pa so ga že prej na tujih razstavah mednarodni sodniki ocenili z odlično,« je pojasnila. Dodala je še, da je bilo mnenje glede Atlasa izdano z zadržkom prav zaradi napada tropa bulmastifov na človeka, kar pa pomeni, da bi se morala na to temo sestati tudi še komisija, ki bi morala pred morebitno paritvijo dati soglasje.
Pravila so eno, praksa pa nekaj drugega
Potrdila je navedbe tožilca Valetiča, da interni pravilniki Kinološke zveze natančno določajo, da morajo pri rednih vzrejnih pregledih za izdajo ustreznega dovoljenja sodelovati najmanj trije člani vzrejne komisije, pri izrednih pregledih pa najmanj dva, vendar je pojasnila, da je bilo v vsakdanji praksi popolnoma drugače in je »v skladu z nepisanim pravilom« zadostoval en član. Po njenih besedah je bilo takšnih primerov precej, vendar nikoli ni bil sprožen niti en sam postopek zoper njih.
Na vprašanje svojega zagovornika odvetnika Boštjana Penka je povedala, da je tedanjo solastnico bulmastifov dr. Zoro Rotar poznala zgolj na videz, Sašo Baričeviča pa sploh ne.
»Niti sanjalo se mi ni, da pregled in izdaja vzrejne dovolilnice za Atlasa morda sploh nista namenjena za morebitno paritev, ampak je šlo le za interes lastnikov po vračanju psov, ki so bili po napadu na Megliča prisilno nastanjeni v zavetišču na Gmajnicah,« je zatrdila in dodala, »sicer pa menim, da je šlo v tej zgodbi le za osebne interese vodstva zveze, verjetno je bila v vse skupaj vpletena tudi politika.«
Sojenje se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo februarja prihodnje leto.
