Svoji neuslišani ljubezni je prestrelil srce

Izvedenec psihiatrične stroke meni, da Janez Žnidar ni streljal iz brezobzirnega maščevanja.

Objavljeno
09. februar 2015 16.14
Jure Predanič, kronika
Jure Predanič, kronika

Ljubljana – Da ni mogoče govoriti o maščevanju, temveč o sledenju bolezenskega doživljanja in da se s svojim dejanjem ni maščeval, temveč je hotel ustaviti vse skupaj, je sodni izvedenec za psihiatrijo Vanja F. Rejec tožilki Maši Podlipnik pojasnjeval vzroke, zakaj je Janez Žnidar posegel po pištoli in vzel življenje Marjeti Bervar.

Čeprav je že nekaj časa jasno, da 39-letnemu Janezu Žnidarju ne bo treba za zapahe, saj je tožilstvo zaradi njegove neprištevnosti zoper njega vložilo predlog za izrek obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, bi tja radi poslali 56-letnega Franca Novaka. Ta je Žnidarju za 15.000 evrov prodal pištolo in ga, tako trdi tožilstvo, poučil, kako naj umori nesojeno ljubezen in nato še sebe. Sodba bo v prvi vrsti pomembna predvsem od tega, kakšno dejanje je zagrešil Žnidar. Tožilstvo mu očita umor iz brezobzirnega maščevanja, Novaku pa pomoč pri storitvi tega kaznivega dejanja. Novaku so na predobravnavnem naroku zato tudi ponudili 15 let zapora, če krivdo prizna, a je le odkimal.

Odsotnost razumevanja in obvladovanja

Zato je povsem jasno, zakaj se je Matej Ban, zagovornik Novaka, na sodišču ob zaslišanju sodnega izvedenca včeraj vrtel predvsem okrog vprašanja, ali je Žnidar dejanje storil iz maščevanja in ali je, glede na njegovo diagnozo, verjeti njegovim besedam – obtožnica zoper Novaka, ki zanika, da bi karkoli vedel o morilčevih načrtih, temelji predvsem na Žnidarjevih izjavah. Izvedenec Vanja F. Rejec je ugotovil, da ima Žnidar preganjalno in nanašalno blodnjavost shizofrenskega tipa z motnjami volje, ki je bila usmerjena v le en bolezensko pogojeni cilj. Njegov odnos do realnosti v času storitve kaznivega dejanja je bil po njegovem ukinjen, prav tako njegova sposobnost razumevanja in obvladovanja vedenja.

Rejec je včeraj pojasnjeval tudi, da Žnidar za to boleznijo trpi najmanj od srednje šole in da se njegovo stanje, čeprav zdaj prejema terapijo, še ni izboljšalo. Njegova ocena dogodkov je enaka kot pred storitvijo kaznivega dejanja. Meni, da se njegovo stanje lahko izboljša, čeprav ne v petletnem roku, ki ga kot obvezno zdravljenje predvideva zakon, da pa bo nato tudi potrebno trajno zdravljenje. Ker je psihiater ocenil, da je Žnidar sposoben spremljati sojenje in da razume pravni pouk (zaradi tega je sodišče zavrnilo predlog za izločitev zapisnika o zaslišanju iz preiskave), je zagovornika Bana zanimalo, katere dogodke razume in katere ne.

Psihiater je pojasnil, da se je večina stvari, ki jih je Žnidar opisoval, res zgodila, a da dogodke vidi spremenjeno oziroma jih magično interpretira. Je pa Rejec povedal, da Žnidar po njegovem mnenju ni sposoben pristnega čustvovanja, empatije in kompleksnih čustev, kot je ljubezen. Po njegovem v tem primeru ni šlo za maščevanje, kar je zagovornika najbolj zanimalo.

Mož umorjene takoj pomislil na obtoženega

O dogodkih tistega dne je na sodišču spregovoril tudi Franci Bervar, mož pokojne Marjete Bervar. Opisoval je, kako je tistega jutra 23. maja lani v Zgornjih Jaršah pri Radomljah v družinsko podjetje Elform prišel nekaj minut pred svojo ženo. Kmalu je prihitela soseda, da Marjeta leži na tleh in da je po vsej verjetnosti mrtva. Poskušal ji je pomagati in ji tudi masiral srce, a je bilo prepozno. Ko so ga policisti spraševali, kdo bi to lahko storil, je takoj pomislil prav na obtoženega.

Žnidar je po njegovih besedah dolga leta predvsem s pismi nadlegoval Marjeto, zaradi tega je zoper njega vložila tudi tožbo. Pripovedovala mu je, da je bil Žnidar zoprn že kot otrok in bil vsiljiv. V pismih je natrosil vrsto laži o njeni družini, ki ji je zavidal premoženje, izmislil pa si je tudi razmerje z Marjeto, ki ga nikoli ni bilo.

Poročali smo, da je Žnidar tistega jutra pred podjetjem pričakal Marjeto Bervar in šestkrat pritisnil na petelina. Čeprav je menda nameraval ubiti tudi sebe, tega nato ni storil. Dobili so ga šele po nekaj dneh po eni največjih iskalnih akcij, skrival se je v gozdu. Izvedenka sodne medicine Monika Čolnik je na sodišču pojasnila, da sta bila za Marjeto usodna predvsem dva strela, ki sta prestrelila aorto in srce, zaradi česar je umrla v nekaj sekundah.

Tožilstvo je prepričano, da se je Žnidar hotel maščevati Marjeti, v katero se je zaljubil že kot najstnik. V več letih se je v njegovi glavi, ki jo je vodila bolezen, ustvarilo spoznanje, da so za vse njegove tegobe krivi Marjeta in njeni starši, ki so zvezi nasprotovali in mu dali vedeti, da za njo ni dovolj dober. Zaradi tega ga je mučil občutek manjvrednosti, njegovo življenje pa je bilo uničeno. Sprva si je zamislil, da bi umrla skupaj, tako da bi se razstrelil ob njej, a ni mogel dobiti bombe.

Sojenje se bo nadaljevalo 2. marca, ko bo na sodišče povabljenih kar 15 prič.