Tatova avtomobilov v priporu

Ljubljana – »Povsem se teh dejanj ne da preprečiti, pa vendar naj se storilci zavedajo, da se njihovo početje ne bo vedno izplačalo,« Dejan Garbajs, vodja sektorja za splošno kriminaliteto pri generalni policijski upravi, sporoča tistim, ki se ukvarjajo z ukradenimi avtodeli. Policija je te dni uspešno odkrila eno od teh združb.

Ljubljanski kriminalisti so te dni prijeli 45-letnega osumljenca, doma iz okolice Ljubljane, po naših podatkih z območja kamniške občine, ki je s še dvema pajdašema sodeloval v hudodelski združbi, ki je kradla osebne avtomobile in preprodajala avtomobilske dele. Kot je povedal Valter Zrinski, vodja oddelka za splošno kriminaliteto na ljubljanski policijski upravi, sta po navodilih 45-letnika avtomobile sicer kradla osumljenca, stara 26 in 55 let, pri tem pa sta uporabljala »specialne naprave« za krajo vozil, prav tako sta poskrbela za prevoz. Vodja združbe je dele vozil shranjeval na različnih lokacijah in jih nato spravljal v promet tudi prek svojega podjetja, katerega glavna dejavnost je prodaja avtomobilskih delov.

Kradli po večini slovenskih mest

»Ob zaključku akcije v preteklem tednu smo opravili skupno 13 hišnih preiskav na desetih lokacijah v okolici Ljubljane, v katerih je sodelovalo okoli 50 kriminalistov in policistov. Zasegli smo več kot 240 delov vozil, tudi cela vozila, dokumente ukradenih vozil in drugo,« je pojasnil Zrinski. Za nekatere dele so že potrdili, da izvirajo iz kaznivih dejanj, za druge izvor še ugotavljajo. Nekateri deli vozil so imeli bodisi delno bodisi v celoti odstranjene identifikacijske oznake, s čimer so storilci hoteli prikriti sledljivost. Za do zdaj identificirane dele so ugotovili, da pripadajo vozilom, ki so bila ukradena v večini večjih slovenskih mest.

Večinoma gre za vozila delno višjega, pretežno pa srednjega cenovnega razreda, predvsem znamk Renault Clio in Megane, VW Golf, Audi in Škoda Octavia. »Osumljeni so s temi kaznivimi dejanji povzročili za več kot 200.000 evrov škode, njihov zaslužek oziroma protipravno premoženjsko korist pa še preiskujemo,« je povedal Zrinski. Po njegovih besedah je bila kriminalistična preiskava izredno zahtevna, dodal je še, da so osumljenci specialni povratniki, tudi že pravnomočno obsojeni. Najmlajši, 26-letnik, je še med preiskavo umrl, starejšo dvojico pa so zaradi 34 kaznivih dejanj prikrivanja in petih kaznivih dejanj velike tatvine privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ta je zoper oba odredil pripor.

Slovenija po številu ukradenih vozil na repu EU

Dejan Garbajs je povedal, da v Sloveniji na leto ukradejo od 900 do 1300 motornih vozil. Lani so jih ukradli 915, od tega je bilo 545 osebnih avtomobilov, 170 koles z motorjem, 88 motornih koles in 59 tovornih vozil, preostala so motorna vozila drugih vrst. Kot je poudaril Garbajs, pri nas v primerjavi z državami, kot sta Francija ali Italija, kjer vsako leto izgine 200.000 motornih vozil, ukradejo precej manj vozil na število prebivalcev. Slovenija v EU navadno zasede eno od zadnjih treh mest na tej lestvici in je predvsem tranzitna država za ukradena vozila.

Tatvine vozil so pogostejše v večjih mestih, zlasti v Ljubljani, kjer jih ukradejo več kot polovico, lani je bil ta delež 60 odstotkov, v najslabšem letu celo 74 odstotkov. Lani so bili najpogosteje ukradeni osebni avtomobili znamk Volkswagen (151) in Renault (138), katerih je tudi največ na slovenskih cestah. Sledijo znamke BMW (65), Audi (45), Škoda (22), Fiat (16) in druge. Večina teh avtomobilov ostane v Sloveniji, razkosajo jih in dele uporabijo za popravilo razbitih in pokvarjenih vozil. Dele, ki jih ne potrebujejo, prodajo prek domačih in tujih spletnih oglasov.

Kot je še povedal Garbajs, je avtomobile, ki so čedalje bolj zaščiteni in označeni, sicer vedno težje ukrasti, predelati in vrniti v cestni promet tako, da dosežejo polno ceno in storilci pri tem čim več iztržijo. To se izplača le še pri vozilih višjega razreda. Veliko bolj donosno je tako razkosanje vozil in prodaja delov. Cena ukradenega vozila se giba glede nad ponudbo in povpraševanje, najnižja, ki so jo zasledili za golfa, je bila 400 evrov, celo najvišja cena za tak ukradeni avto pa težko preseže dobrega tisočaka. Dražja vozila pa so dražja tudi ukradena.

Od leta 1998 morajo biti vsa vozila na evropskem trgu zaščitena na način kodnega ključa, ki preprečuje zagon brez kontaktnega ključa. Toda storilci vedno najdejo pot, kako obiti to elektroniko, ki sicer ni slaba, vendar je pri več milijonih vozil na trgu neizogibno, da bodo storilci odkrili rešitev, še pravi Garbajs. Policija opaža, da vedno, ko na trg pride novo vozilo najbolj priljubljenih znamk, nastane kratko zatišje, saj storilci potrebujejo čas, kako obiti blokado motorja. Še pred kratkim je sicer veljalo, da je težje ukrasti clia kot BMW.

Čeprav se proizvajalci vozil trudijo, jih storilci ponavadi hitro dohitijo, zato lahko po Garbajsovih besedah za zaščito vozila še vedno največ storijo lastniki. Poleg ustreznega zavarovanja naj poskrbijo za nekaj malenkosti, ki bodo morda odvrnile tatove. Poleg uporabe ustreznih parkirišč tako svetuje »neserijsko« elektronsko zaščito oziroma mehansko zaščito volana, sklopke in prestavne ročice.