Tatovi bronastih spomenikov

Od šesterice, obtožene tatvine in prikrivanja tatvine, je le Zlatan Hašimović priznal krivdo, Nives Brduljak pa je umrl.

Objavljeno
10. junij 2014 16.09
sza*kip talca moste
Marjana Hanc, kronika
Marjana Hanc, kronika
Kranj - Na kranjskem okrožnem sodišču bi morali soditi štirim od šesterice, obtožene velike tatvine desetih bronastih kipov na Gorenjskem januarja 2008 in prikrivanja tatvine. Ker pa je bilo vabilo Jeseničanu Admirju Horozoviću vročeno pozno, sodnici Marjeti Dvornik ni preostalo drugega, kot da je glavno obravnavo preložila.

V sodni dvorani so se v spremstvu zagovornikov pojavili Aleš Sefaj, Mirnes Hamzić in Djemo Ramić, medtem ko je Admir Horozović sodnici potožil, da ne ve, kje je njegov pooblaščeni zagovornik Žiga Peternel, in tudi zahteval, da upošteva osemdnevni rok, to je čas od vročitve vabila do dneva glavne obravnave.

Sodnica mu je razložila, da ima do tega vso pravico, a hkrati tudi pripomnila, da ker sam ni dvignil vabila s priporočeno pošto, mu ga je šele 2. junija uspelo izročiti pooblaščenemu vročevalcu. Glede zastopnika mu je tudi svetovala, naj si izbere drugega, ker je Peternel že zastopal drugoobtoženega in je torej v koliziji interesov.

Navzoče je sodnica Marjeta Dvornik obvestila, da je glavni razlog, zakaj se sojenje tako vleče, težava z vročanjem vabil, v nadaljevanju pa še, da je Zlatan Hašimović, ki je prikrival tatvino, v nasprotju z njimi na predobravnavnem naroku krivdo priznal. »Zoper Hašimovića, ki živi v Nemčiji, je postopek pravnomočno končan. Po pritožbi na višje sodišče mu je to izreklo pet mesecev zapora. Hašimović pa je bil v Kranj vabljen tudi kot priča, vendar smo prejeli obvestilo, da ne bo pristopil zaradi previsokih stroškov in da se tudi zdravi,« je povedala sodnica.

Prejšnji petek pa so na kranjsko okrožno sodišče dobili tudi obvestilo, da je že 23. decembra lani umrl Nives Brduljak, obtožen prikrivanja. Po kraji se je preselil v Bosno in s kranjskega sodišča so mu večkrat neuspešno poskušali vročiti vabilo.

Tako bodo v Kranju v enotnem postopku sodili le še četverici, ki se je za nedolžne izrekla oktobra 2012. V izogib nadaljnjemu zavlačevanju je sodnica Marjeta Dvornik določila, da se glavna obravnava začne 9. julija, obtoženim, ki jim sodišče ne bo pošiljalo novih vabil, pa povedala, da to lahko poteka tudi brez njihove navzočnosti.

Policija je skrunitelje prijela pri žaganju

Kraja bronastih kipov je januarja 2008 na Gorenjskem povzročila veliko razburjenja. Najprej je iz Drage v Begunjah izginil kip z grobišča žrtev 2. svetovne vojne, nato kip, posvečen ustreljenim talcem v Mostah pri Žirovnici. V Zabreznici pri osnovni šoli so prijavili krajo doprsnih kipov pisateljev Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna, ki sta bila postavljena v aleji velikanov. V jeseniškem spominskem parku je izginilo še šest doprsnih kipov: pisatelja Toneta Čufarja, narodnih herojev Jožeta Gregorčiča - Gorenjca, Matija Verdnika - Tomaža, Antona Dežmana - Tončka in Andreja Žvana - Borisa ter delavskega zaupnika in sodelavca OF Venclja Perka.

Policija je skrunitelje odkrila pri žaganju spomenika NOB na Belem polju pri Hrušici, kjer so že zažagali nosilce. Za 660 kilogramov brona je trojica Jeseničanov menda prejela 1500 evrov, razrezane kose, ki se jih niti približno ne bi dalo več sestaviti, pa so kriminalisti našli na eni izmed manjših zasebnih deponij v Ljubljani. Občine Jesenice, Radovljica in Žirovnica so kmalu postavile nadomestke ukradenih kipov, na sodišče pa so vložile odškodninske zahtevke.