Tatvine vse predrznejše, več je tudi prodaje mamil

Ljubljana – Pri zadnjih raziskanih ropih na Celjskem, ki so zaradi surovosti šokirali Slovenijo, se je izkazalo, da je sodelovala tudi mladoletnica. Na splošno velja, da so kazniva dejanja, ki jih imajo na vesti mladoletniki, največkrat povezana s premoženjsko kriminaliteto.

Poleg brutalnih ropov na Celjskem so pred časom mladim kriminalcem prišli na sled tudi piranski policisti. Ti so decembra in januarja obravnavali skupino osmih mladostnikov, starih med 16 in 19 let. Odkrili so jih zaradi vloma v portoroško prodajalno z mešanim blagom, potem pa se je med hišnimi preiskavami zgodba razvila, saj so najprej pri treh zasegli hladno orožje.

Spisek kaznivih dejanj se je med preiskavo podaljševal, nazadnje so ugotovili, da so mladoletniki v različnih zasedbah od oktobra do konca decembra izpeljali kar 21 kaznivih dejanj, od hude telesne poškodbe mlajšega moškega, ki so ga morali odpeljati na zdravljenje v ljubljanski klinični center, do vlomov v poslovne prostore, vlomov v mobilne hišice v Seči, sedmih vlomov v plovila na območju Seče. Poškodovali so tudi tuje stvari, saj so razbijali stekla in uničevali napise na zgradbah, med drugim so izpraznili enajst gasilnih aparatov v Luciji. Policisti so mladoletne osumljence po končanih policijskih postopkih predali staršem in zoper vseh osem podali kazensko ovadbo.

Do 14. leta niso kazensko odgovorni

Toda mladoletniški kriminal, ki ga ni veliko med policijskimi poročili, predstavlja le manjši del slovenske kriminalne scene. Med vsemi kaznivimi dejanji jih samo dva odstotka odpadeta na mladoletnike, od tega jih polovico izvedejo v starosti od 16 do 18 let. »Morda v teh letih niso le bolj pogumni, ampak tudi bolj drzni,« pravi Vinko Stojnšek, kriminalistični inšpektor na ljubljanski upravi kriminalistične policije.

Številka, meni Stojnšek, ni pretirano visoka, čeprav je res, da je vsako kaznivo dejanje odveč: »Poleg tega je veliko vprašanje, ali bo mladoletnik nadaljeval s kaznivimi dejanji tudi potem, ko bo odrasel.«

Po podatkih policije so kazniva dejanja mladoletnikov v zadnjem obdobju nekoliko upadla, saj so jih leta 2008 našteli 2342, lani pa 1309. Število kaznivih dejanj, ki jih zakrivijo mladostniki, stari od 14 do 18 let – otroci do 14. leta niso kazensko odgovorni – se je v zadnjih treh letih ustalilo. Leta 2015 jih je policija obravnavala 1308, leto pozneje 1269.

Na prvem mestu kazniva dejanja zoper premoženje

Med kaznivimi dejanji mladoletnikov so na prvem mestu kazniva dejanja zoper premoženje, torej tatvine, velike tatvine, ropi, roparske tatvine, zatajitev, poškodovanje tujih stvari, prikrivanje, izsiljevanje, goljufije in odvzemi motornih vozil. Da so kazniva dejanja mladoletnikov danes drugačna kot pred desetimi, dvajsetimi leti, pravi tudi sodnica Polona Bertoncelj Valentinčič (daljši pogovor z njo bo objavljen v ponedeljkovi številki Dela) z ljubljanskega okrožnega sodišča, ki se ukvarja z mladoletnimi prestopniki: »Pri premoženjskih deliktih ne izstopajo več tatvine, ampak tatvine, storjene na predrzen način, kar je po pravni kvalifikaciji velika tatvina. Potem imamo premoženjske delikte, povezane z uporabo sile. Znajo izvesti zelo hude rope, pa izsiljevanje v skupini ...«

Policijska statistika kaže, da so se tudi pri teh kaznivih dejanjih številke ustalile in so nižje kot leta 2008, ko so obravnavali 1695 kaznivih dejanj zoper premoženje. Zadnja tri leta so številke prepolovljene: leta 2015 so našteli 922 tovrstnih kaznivih dejanj, predlanskim 909 in lani 835. Podobne so številke, povezane s tatvinami. Leta 2008 so mladostniki izvedli 633 tatvin, zadnja tri leta pa okoli 400. Drznih, velikih tatvin je bilo leta 2008 še 314, pred dvema letoma 155, lani pa 137.

»Število kaznivih dejanj zoper življenje in telo je od leta 2014 primerljivo,« pravi Stojnšek. Čeprav je bilo leta 2008 še 184 tovrstnih kaznivih dejanj, so nato upadala, tako da so lani obravnavali 76 primerov kaznivih dejanj zoper življenje in telo, največ pa leta 2015, ko jih je bilo 90. Večinoma je šlo za lahke telesne poškodbe: lani jih je bilo 68, podobno kot že nekaj let pred tem.

Drugačen trend je opazen pri kaznivih dejanjih, povezanih z drogami. Leta 2008 so odkrili 84 primerov tovrstnih kaznivih dejanj, potem pa se je številka spreminjala, vendar v glavnem naraščala, vse do 155 kaznivih dejanj v letu 2017. Večinoma, oziroma v 121 primerih, je šlo za neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami. »Morda je naraščanje teh kaznivih dejanj plod uspešnejšega odkrivanja, morda pa je razlog v tem, da mladi vedno pogosteje posegajo po prepovedanih drogah,« doda Stojnšek. Kriminalisti na terenu sicer opažajo vse več uživanja prepovedanih drog pri mladoletnikih.

Vloga staršev najpomembnejša

Posebno pozornost, meni Vinko Stojnšek, je treba nameniti nasilništvu oziroma kaznivim dejanjem zoper javni red in mir. Čeprav je skupno število teh dejanj upadlo – leta 2008 jih je bilo 108, lani 54 – je nasilništvo upadlo v manjši meri. Lani so policisti našteli 40 takih primerov, leta 2008 pa 68. »Tovrstna kazniva dejanja se lahko nadaljujejo v odrasli dobi, zato je še toliko bolj pomembno delo z mladimi,« poudarja sogovornik.

Podobno velja za kazniva dejanja, povezana s spletom. Ta je poln informacij o trendih kaznivih dejanj, ki jih pri nas še ni, poleg tega pa je poln idej o tem, kako narediti reči, ki imajo znake kaznivega dejanja, kot je na primer pretentati alarm. Največjo skrb vzbujajo spolne zlorabe oziroma izsiljevanje, ko dekle fantu pošlje polgole ali gole fotografije, nato pa se zaradi njih njeno življenje spremeni v pekel. »Otrokom uporabe pametnega telefona ali tablice seveda ni mogoče prepovedati, vendar je nujno, da se že z najmlajšimi pogovorimo o nevarnostih interneta in zagotovimo, da vedo, kaj je to odgovorna raba interneta. Vloga staršev je tu najpomembnejša,« pravi Stojnšek. To področje bo v prihodnje gotovo še večji izziv tako za starše kot za policijo predvsem zaradi razvoja tehnologij oziroma storilcev spolnih zlorab, ki nenehno iščejo načine, kako priti do otrok.