Tiskane izdaje
Maribor – Nekdanji šef Stavbarja Miroslav Temnik zavrača očitke, da je s tem, ko družba ni plačala železa v vrednosti 60.000 evrov, zagrešil poslovno goljufijo. Trdi, da pri poslu s podjetjem Februs ne gre za konkretizirano pogodbo, marveč zgolj za dogovor.
Temnik, ki ni sprejel ponudbe tožilstva, to bi zanj, če bi priznal krivdo, predlagalo poldrugo leto zapora, se je zagovarjal, da bi razmerje med strankama nastalo šele s plačilom kupnine. Predmetni dogovor namreč po njegovem prepričanju ni pogodba.
Konec leta 2010 je Velt-Stavbar v Rožni dolini v Ljubljani gradil stanovanjski objekt. Temnikov odvetnik Velimir Cugmas je pojasnil, da se je dobavitelj železa sam ponudil Stavbarjevi hčerinski družbi Velt-Stavbar, saj je ta redno plačevala račune. Po njegovih besedah je družba Februs tudi sama predlagala, naj plačilo za material zapade v devetdesetih dneh. Rok se je iztekel marca 2011, ko pa je bil Velt-Stavbar že v težavah in je zato tudi zdrsnil v stečaj.
Dolg narašča
Kdo je podpisal naročilnico za dobavo železa (dolg z obrestmi vred zdaj znaša 77.527 evrov), je poskušal tožilec Niko Pušnik razvozlati s pomočjo priče Ivana Rabotega. Ta je pri Stavbarju opravljal več del, med drugim je bil vodja nabave in po potrebi šef gradbišča. Vsako leto je izdal od 700 do 900 naročilnic.
»Se spomnite posla z družbo Februs?« je zanimalo tožilca. »To naročilnico sem podpisal jaz na osnovi dogovorjene cene,« je odvrnil Raboteg. »Kdo vam je dal informacijo, da bo te armature dobavila prav družba Februs?« »Ne vem. Lahko bi to bil šef gradbišča. Spomnim se, da je bil to Josip Horvatek,« je dejal Raboteg. Povedal je še, da se pri manjših poslih niso obračali na direktorja, »njegovo delo je bilo pridobiti posel, mi pa smo delali«.
Podobno je že na predobravnavnem naroku povedal odvetnik Cugmas. Zatrdil je, da je material naročil Horvatek, saj se Temnik s tako nizkimi zneski sploh ni ukvarjal; da račun ni plačan, je izvedel šele, ko so ga poklicali iz Februsa. Vztrajal je, da mora za to dejanje obstajati naklep: »Moraš vedeti, da ne boš mogel plačati, ko sklepaš pogodbo.«
Tožilec Pušnik se s tem očitno ne strinja in je postregel z dokumentom, ki da dokazuje, da je bil Velt-Stavbar v času naročila železa že zadolžen. »To ne drži, dejstvo je, da je konec leta 2010 družba izkazovala dobiček, dejstvo pa je tudi, da danes priložena listina vsebuje terjatve iz naslova poroštev,« se je bliskovito odzval Cugmas.
Zanj je bistveno, da je imel Velt-Stavbar za ta posel razpoložljiva in predvidena finančna sredstva. Časovni zamik devetdesetih dni ter razmere v gradbeništvu in bančništvu na začetku leta 2011 pa so pripeljali do posledice, ki je obdolženi ni mogel predvideti, je menil odvetnik.
