»Tiho bodi, metal si kocke«

Sojenje protestnikom. Alen Đudarič, Andrej Horvat, Luka Ravter, Nejc Ules in Rene Žnidarič se branijo, da so jih policisti aretirali pomotoma.

Objavljeno
11. marec 2015 18.38
regent/grafiti
Robert Galun, Maribor
Robert Galun, Maribor

Maribor - Zaradi očitka, da so napadli policiste, se je začelo sojenje peterici protestnikov s tretje mariborske vstaje. Na ponudbo tožilstva, naj krivdo priznajo za milejšo kazen, lani jeseni niso pristali. Dokazati želijo, da so se zgolj znašli na napačnem mestu ob napačnem času.

Na protestu zoper tedanjega župana Franca Kanglerja 3. decembra 2012 so policisti aretirali 119 ljudi. Nekateri so prejeli plačilne naloge, zoper nekaj vstajnikov pa so napisali kazenske ovadbe. Med njimi so Alen Đudarič, Andrej Horvat, Luka Ravter, Nejc Ules in Rene Žnidarič. Tožilec Darko Simonič jim je ponudil pogojne zaporne kazni od treh do sedmih mesecev, vendar je peterica, prepričana, da ni zagrešila kaznivega dejanja, to zavrnila.

29-letni Alen Đudarić je povedal, da je s prijatelji na protest v Maribor prišel iz Celja. Ko so jih policisti pričeli razganjati, se je umaknil k steni, da ga drugi ne bi pohodili, in držal roke v zrak, a so ga kljub temu aretirali. Prepričevanje, da je mirni protestnik, ni pomagalo. »Videl sem, da je skupina protestnikov metala kocke v kordon. Meni se zdi to nesmiselno. Zanikam, da bi v katerega koli policista metal granitne kocke,« je dejal.

Andrej Horvat je povedal, da je v mesto prišel iz radovednosti. Ko je postalo napeto, se je umaknil v lokal Astoria, ki so ga tamkajšnji uslužbenci zaradi varnosti celo zaklenili. Kasneje, ko so se stvari umirile, je šel s prijatelji na Trg Leona Štuklja, kjer so se pogovarjali. Naenkrat je eden zavpil, naj teče, vendar za to ni videl razloga, saj ni nič storil. To je 26-letnik tudi rekel policistu, a mu je ta zabrusil: »Tiho bodi, metal si kocke.«

Podobna je zgodba 20-letnega Luke Ravterja. S sošolci je šel na protest in ko je v vsesplošni paniki poskušal priti domov je med tekom v smeri tržnice zašel v eno manjših ulic. Tam ga je našel policist, je povedal, in ga vtaknil v marico. Trdi, da ni metal nobenih predmetov, njegov edini stik s kocko je bil, ko mu jo je nek znanec poskušal potisniti v roko, rekoč, naj jo ima »za ziher«, vendar je ni sprejel.

Nejc Ules, prav tako star 20 let, je imel nekoliko drugačen stik s kocko. Pravi, da ga je zadela v desno nogo, zato jo je prijel in vrgel v bližnje grmovje stran od policistov. Poteza se mu ni obrestovala, prišel je kriminalist in ga aretiral.

Najbolj nenavadnega očitka se mora otepati 22-letni Rene Žnidarič. Tožilec mu očita, da je poskušal policista udariti po glavi. »Tega, kar mi očitajo, nisem storil, tako kot nobenega drugega kaznivega dejanja. Prosim, da mi verjamete.«

Po njegovih besedah, ga je policist s ščitom zbil na tla, da sta oba padla, potem pa so pritekli njegovi kolegi in Žnidariča vklenili. Ob padcu si je poškodoval koleno, saj mu je nek policist stopil nanj, bal pa se je tudi, da jih bo s pendrekom dobil po edini ledvici. Ko je policista na postaji vprašal, zakaj so ga pripeljali, je očitno vladala zmeda, saj vprašani ni prav vedel, kaj naj z njim. Dilemo je razrešil drug policist, ki je, pravi Žnidarič, dejal: »Ne vem, nekaj mu napiši. Napiši, da me je udaril.«

Poleg omenjene peterice bi moral na zatožno klop sesti še Branko Karlovčec, ki ni pristal na sedem mesecev zapora v obliki dela v splošno korist, a se v sodni dvorani ni pojavil, ker je na delu v tujini. Sodnici Danili Dobčnik Šošterič to ni bilo po godu, saj je datum obravnave prilagodila njegovemu dopustu, zato je postopek zoper njega zaenkrat izločila.

Pod obtožbo se se sicer znašli še trije protestniki, ki pa so krivdo priznali. Mario Kos je dobil osem mesecev zapora, vendar v obliki 430 ur družbenokoristnega dela, Nathan Tkalec se je pokesal za sedem mesecev zapora, ki jih bo odslužil s 368 urami dela v splošno korist, Bojan Marksl pa se je izmazal s tremi meseci pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta.