Tiskane izdaje
Padec administrativnih meja na državnih mejah znotraj večine držav EU je povečal tako pretok ljudi in blaga. Strožji nadzor, predvsem zaradi tihotapljenja in druge vrste kriminala, je zato toliko večji na zunanjih schengenskih mejah, Slovenija to izvaja na državni meji s Hrvaško. Pred leti je bila pot čez Slovenijo precej mamljiva za hudodelske združbe, ki so se ukvarjale s tihotapljenem belega blaga. Vendar se število odkritih prepovedanih migracij, navkljub vse več kriznim žariščem po svetu, ki v beg sili na tisoče ljudi, pri nas nekoliko zmanjšuje.
Lani so policisti obravnavali 767 nedovoljenih prehodov zunanje državne meje, kar je za 16 odstotkov manj kot leto prej, ko so jih našteli 913. A to še zdaleč ne pomeni, da je nedovoljenih migracij na splošno manj, le tihotapske poti so se spremenile oziroma prilagodile. Z območja Zahodnega Balkana so se po ugotovitvah strokovnjakov preusmerile čez Madžarsko. Eden od razlogov je, da je Slovenija za večino le tranzitna država in ne ciljna, zato se kriminalne združbe usmerijo tja, kjer je tveganje, da jih odkrijejo, najmanjše.
Poskrbijo za tujce,
Drago Menegalija, predstavnik policije s področja kriminalitete, je pojasnil, da ko policisti odkrijejo tujca, ki je na nedovoljen način poskušal vstopiti ali je že vstopil v državo, ugotavljajo vsa dejstva in okoliščine prestopa državne meje. »Pri tem iščemo in zbiramo vsa potrebna dokazila za vračanje v državo, iz katere je tujec vstopil v Slovenijo. Če je dokazov dovolj, se tujca po predhodni najavi vrne sosednji državi. Slovenija ima z njimi podpisan bilateralni sporazum o vračanju, iz katere je tujec predhodno vstopil. V nasprotnem primeru se ga nastani v center za tujce. Če tujec v postopku s policisti izrazi namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito, je o tem obveščen azilni dom, kamor ga tudi odpeljejo.«
Ne glede na postopek (ali gre za vračanje sosednji državi, namestitev v centru za tujce ali azilnem domu) vzporedno teče še preiskava, s katero ugotavljajo ozadje nedovoljenega potovanja tujca, predvsem organizacijo poti. Posebno pozornost namenjajo odkrivanju kriminalnih združb, ki za mastno plačilo organizirajo prepovedano prehajanje meje in večkrat s tem povezano še trgovino z ljudmi. Tako policisti s pomočjo prevajalca opravijo razgovor z vsakim tujcem. Ko gre za ranljivejše skupine tujcev (mladoletnike, žrtve trgovini z ljudmi), po potrebi sodelujejo še s centri za socialno delo in nevladnimi organizacijami.
Na pot s ponarejenimi dokumenti
Največ kršitev, prepovedanih s prehodom državne meje, možje v modrem zaznajo še vedno na urejenih mejnih prehodih. Zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v državo so lani zavrnili 4565 tujcev, kar je za tretjino manj kot leta 2013. To gre pripisati predvsem lanski pridružitvi Hrvaške veliki evropski družini in imajo zato njihovi državljani ugodnosti pri prečkanju meja znotraj Evropske unije. Nazaj proti domu so napotili največ Albancev, Bosancev, Srbov in Makedoncev.
Na pot se nekateri nevedoč podajo s pomanjkljivo dokumentacijo, pretečenimi uradnimi dokumenti, spet drugi pa se zavedajo, da dokumenti ne ustrezajo pogojem za prestop meje, zato jih ponaredijo ali prenaredijo. Najpogosteje so zlorabljeni žigi mejne kontrole, vozniška dovoljenja, listine v cestnem prometu in potni listi. Največ spornih dokumentov je bilo slovenskih, albanskih, grških in srbskih.
Nekaj manj (za 7,5 odstotka) pa je bilo lani odkritega nedovoljenega prebivanja v Sloveniji, in sicer so lani ugotovili 3065 kršitev. Zmanjšalo se je predvsem število kršitev, povezanih s prekoračitvijo dovoljenega časa prebivanja, ki je še vedno posledica predvsem zlorab vstopa brez vizumov.
