Toaletni papir gre v roke ustavnim sodnikom

Ljubljana – Nekdanji zaposleni na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), ki so s fiktivnimi računi ter dobavnicami za toaletni papir in drug material v treh letih zavod oškodovali za vsaj 477.000 evrov, so sicer delno uspeli z zahtevo za varstvo zakonitosti, a jim prisojena kazen kljub temu ostaja ista, saj je vrhovno sodišče spremenilo le pravno kvalifikacijo. S tem pa saga o WC papirju še ni končana, saj je vložena tudi ustavna pritožba.

V poslu, zaradi katerega so se na zatožni klopi znašli trije zaposleni na Zpizu s še stremi zaposlenimi v poslovni enoti podjetja Mavrica v Ljubljani, so sodelovali zdaj pokojni direktor splošnega sektorja na Zpizu Tone Koprivnikar, vodja nabave Marjan Tomažič, skladiščnik zavoda Danilo Pintar in trije delavci Mavrice – poslovodkinja enote Milojka Globokar, njen mož Janko Globokar in Cvetka Medved.

Milojki Globokar je okrožno sodišče junija 2012 določilo pet let zapora in 17.800 evrov stranske denarne kazni, njen mož Janko Globokar jo je odnesel z letom dni zapora in 5700 evri denarne kazni, Tomažič pa s štirimi leti in osem mesecev zapora ter 16.600 evrov denarne kazni. Pintarju so dosodili štiri leta zapora in kazen v višini 14.400 evrov, medtem ko so Cvetki Medved dosodili dve leti in dva meseca zapora in odločili, da mora plačati 8500 evrov. Vsi morajo povrniti tisto, kar so po mnenju sodišča neupravičeno pridobili: Globokarjeva 165.994 evrov, Tomažič 77.609, Pintar 19.402, Medvedova 20.304 evre in Janko Globokar 4246 evrov. Ker je Koprivnikar umrl še pred sojenjem, ki se je začelo sredi 2011., so postopek zanj ustavili.

Zpiz blaga ni dobil

Leta 1999 je en zaposleni na Zpizu vsak mesec menda porabil 103 zavitke toaletnega papirja, leta 2001 259, leta 2003, ko je vse spet potekalo, kot je treba, pa samo tri. Po nekaterih izračunih je tako vsak od zaposlenih na Zpizu porabil 11 oziroma 16 ali celo 18 rolic straniščnega papirja na dan in si roke obrisal s tremi rolami brisač. Tako so na Zpizu plačevali račune za papir in brisače, ki jih sploh niso dobili.

Posel je potekal tako, da je Koprivnikar odobril, da je Tomažič brez originalnih naročilnic naročil blago pri Mavrici, Globokarjeva pa je s sodelavcema poskrbela za izdajo fiktivnih dobavnic. Pintar je dobavnice podpisoval, čeprav blaga ni nikoli videl. To je s podpisom računa nato potrdil tudi Tomažič. Denar so z računa Mavrice dobili tako, da so najprej nakupili televizorje, glasbene stolpe, hladilnike in podobno, potem pa nakupe računovodsko pokrili s fiktivnimi nakupi, prodajami in stornacijami računov za toaletni papir in brisače. Tako so televizorje in drugo zadržali zase, Zpiz pa med januarjem 1999 in aprilom 2002 oškodovali za najmanj 477.000 evrov.

Potem ko je takšno sodbo potrdilo višje sodišče, so odvetniki vložili zahtevo za varstvo zakonitosti in v njej izpostavili vprašanja, ki zadevajo uporabo (milejšega) kazenskega zakonika, obstoj gospodarske dejavnosti, opredelitev kaznivega dejanja kot splošno ali posebno kaznivo dejanje in uporabo instituta sostorilstva. Vrhovno sodišče jim je delno ugodilo tako, da je kaznivo dejanje iz sostorilstva opredelilo kot pomoč h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic, drugih kršitev pa ni našlo.

Ker Pintarjevi pooblaščenci iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji vztrajajo, da so bile v postopku kršene ustavne pravice obdolženih, so vložili ustavno pritožbo.

Odvetniki so prepričani, da je nepravilno stališče sodišč glede uporabe kazenskega zakona, po katerem je sostorilec kaznivega dejanja zlorabe položaja tudi nekdo, ki ne izpolnjuje in ne more izpolnjevati zakonskega znaka vodenja ali nadzorstva gospodarske dejavnosti, torej nekdo, ki sam ne bi mogel biti storilec tega dejanja. Prvo- in drugostopenjsko sodišče sta tako pri odločanju uporabili napačen zakon, in sicer tistega, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja kljub temu, da je novi zakon na obdolžene milejši. Vrhovno sodišče pa da je s tem, ko je spremenilo zgolj pravno kvalifikacijo, ne pa tudi izreka o kazni, kršilo tudi načelo sorazmernosti, je prepričana obramba.

Odvetniki v ustavni pritožbi še vztrajajo, da za Zpiz ni mogoče trditi, da opravlja gospodarsko dejavnost, zato da so sodišča ravnala arbitrarno, ko so sklenila, da je šlo pri dobavi potrošnega materiala za Zpiz za gospodarsko dejavnost.

Ker so bila na ta del delovanja Zpiz po mnenju vrhovnega sodišča vezana tudi pooblastila in naloge pokojnega Koprivnikarja kot direktorja splošnega sektorja, ki pa jih ni mogoče prenesti na ostale udeležence, njihovo udeležbo v »poslih« ni mogoče šteti kot sostorilstvo, temveč kot pomoč, je vrhovno sodišče obrazložilo spremembo pravne kvalifikacije. Za storitev kaznivega dejanja so se obdolženi dogovorili, si razdelili vloge glede na delovna mesta in vsak od njih je prejel tudi premoženjskopravno korist, ki pa jo morajo vrniti tudi po stališču vrhovnega sodišča.

Pintarjevi pooblaščenci ustavnim sodnikom predlagajo, naj sodbe razveljavijo, a bo treba na njihovo odločitev še počakati.