Tiskane izdaje
Ljubljana – »Ne morem spati, saj sanjam, kako me grabi za roko. Ne morem ga pozabiti in še vedno me je zelo strah,« je na ljubljanskem okrožnem sodišču Kadira G. v solzah opisovala srečanje s Srečkom Brkićem v Kočevju. Brkić, ki je bil zaradi svojih podvigov, predvsem tatvin, že večkrat obsojen, pa bi se zdaj popravil.
Bilo je blizu polnoči 2. decembra lani, ko je sodeč po očitkih iz obtožnice 53-letna Kadira G. nič hudega sluteč hodila po mestni ploščadi na Trgu zbora odposlancev v Kočevju. Tam jo je dohitela takrat njej še neznana pojava, moški, in ji dejal, naj mu sledi za bližnjo Namo. Ženska ga ni ubogala, zato jo je zgrabil za torbico in ji jo hotel iztrgati. »Vlekel me je po tleh približno deset metrov, da sem imela tudi obleke čisto potrgane,« je včeraj opisovala na sodišču. A je imela srečo, da so dogajanje opazili trije moški, ki so roparja ustavili. Ta je bil sicer v družbi še nekoga, ki pa je samo stal poleg in se ji ni približal, je dejala oškodovanka. Izkazalo se je, da gre za domačina, 25-letnega Srečka Brkića, ki je bil očitno v družbi brata – tudi njega so najprej sumili sodelovanja, vendar nato odstopili od pregona.
Reden gost sodišč
Brkić je sicer reden gost sodišč, v preteklosti je bil obsojen že za vrsto kaznivih dejanj, od lahke telesne poškodbe do goljufije, predvsem pa tatvin. Toda to »na neki način zdaj obžaluje«, je na predobravnavnem naroku včeraj povedal njegov zagovornik. Čeprav se je obramba s tožilstvom dogovorila, da bo tožilka v primeru priznanja krivde predlagala leto in pol zaporne kazni ter še, naj sodišče ne prekliče dveh pogojnih obsodb, zaradi katerih še potekata poskusni dobi, je namreč zagovornik sodišču predlagal, naj obtoženemu kazen takoj po izreku spremeni v delo v splošno korist. Da se je v priporu »majčkeno« zazrl sam vase, da se je pripravljen zdraviti od prepovedanih drog in da bi zdaj hodil v službo, je še povedal zagovornik, ko je sodnica opozorila na njegov gosto popisan kazenski list. Tožilstvo temu ni naklonjeno, saj gre za obtoženca, ki je že stari znanec sodišč. Poleg tega o tem do zdaj ni bilo govora, saj delo v splošno korist ni bilo del pogajanja med obrambo in tožilstvom.
Brkić, ki od države prejema 260 evrov socialne pomoči na mesec, še 300 do 400 evrov na mesec pa po lastnih besedah zasluži z delom v gozdu, ko pomaga »privatniku, kjer je zaposlen njegov oče«, je obljubil, da se bo zdaj poboljšal. »Dva meseca pripora sta me spametovala,« je povedal Brkić, ki je sicer že bil v zaporu. Menda bi ga zdaj v redno službo vzel očetov delodajalec, in tako bi pomagal pri preživljanju družine – ima namreč partnerko, ki ima že svojega otroka.
Ni pa Brkić pripravljen pomagati oškodovanki, vsaj ne toliko, kot si sama želi. Zaradi strahu in bolečin, torej nepremoženjske škode, od njega namreč zahteva 2000 evrov, še 300 pa za uničeno torbico, čevlje in hlače. »Sto evrov ji dam takoj,« je na to le odvrnil Brkić. Sodišče bo narok za izrek kazenske sankcije opravilo konec februarja.
