Tiskane izdaje
Ljubljana – Ljubljansko in mariborsko okrožno sodišče sta v primeru Hilde Tovšak ravnali zakonsko pravilno in pravočasno. Edina strokovna napaka, ki bi jo lahko očitali mariborskemu sodišču, je, da bi morali pripor Tovšakovi odpraviti že 12. aprila, trdi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.
Predsednik vrhovnega sodišča je pregled poslovanja obeh sodišč v dveh kazenskih zadevah proti nekdanji direktorici propadlega Vegrada zahteval zaradi očitkov o domnevnih napakah, zaradi katerih se je Tovšakova po izpustitvi iz pripora 17. maja slab teden izmikala ponovnemu odhodu za zapahe.
A iz poročil izhaja, da je bilo ravnanje ljubljanskega sodišča glede izvršitve sodbe v zadevi Čista lopata, v kateri je bila Tovšakova pravnomočno obsojena na 14 mesecev zapora, brez odlašanja in v skladu s pravno ureditvijo.
Takšno je bilo tudi ravnanje mariborskega sodišča v preiskavi glede delavcev za Teš 6, le da je to storilo strokovno napako, ko Tovšakovi ni odpravilo pripora, ko zanj več ni bilo zakonske podlage. Zato bo Masleša za pristojno preiskovalno sodnico zahteval oceno sodniške službe.
Masleša ogorčenje javnosti razume
Masleša je ob izsledkih nadzora še zavrnil očitke politike in ministra za pravosodje o napakah ali celo zarotah, ki so vodile do izmikanja Tovšakove ponovnemu odhodu za zapahe, in jih označil »za neprimerne, nedostojne oziroma očitno politično motivirane«.
Pravi, da razume ogorčenje javnosti, ne more pa privoliti v vnaprejšnje pavšalne in nepravilne ocene politikov o domnevnih napakah, ki »ne upoštevajo pristojnosti in obveznosti različnih akterjev v postopkih ali pa spregledajo zakonski okvir, za katerega sta pristojni ravno politični veji oblasti in v katerem sodišče mora delovati«. Napovedana reforma o sodniški službi po njegovem mnenju pomeni, »da bi se omogočal nadzor drobovja sodnega sistema, torej tudi tekočih zadev«.
Masleša je potrdil informacije, ki so pred časom zakrožile v medijih, da je iz mariborskega kazenskega spisa izginil del listin, a so jih s pomočjo kopij iz druge različice spisa že obnovili. Zakaj oziroma kako so listine izginile, bo poskušala ugotoviti posebna skupina.
Vse očitke o slabem delovanju sodstva Masleša zavrača
Sicer pa je bil Masleša kritičen do načina, kako se je politika spravila na sodstvo in mu poskušala naprtiti odgovornost za to, da se je obsojena gradbena baronica izmikala prestajanju kazni oziroma priporu. »Če sodišča niso storila nič narobe, je prav, da to tudi povem,« dodaja Masleša, ki zavrača vse očitke o slabem delovanju sodstva. Pravi, da v zadnjem času politika, ne glede na to, ali je leva ali desna, »ubrano kritizira delo v sodstvu«, v tem pa prednjači pravosodni minister, ravno tisti, ki naj bi zagotovil pogoje za nemoteno delo pravosodja.
Medtem pa pravosodni minister Senko Pličanič meni, da je stanje v sodstvu slabo. Zato je napovedal več sprememb zakonodaje za povečanje učinkovitosti sodišč. Masleša je pri tem izrazil zaskrbljenost. Meni, da bodo spremembe dosegle »povsem nasprotne učinke od deklariranih, v povezavi s še dodatnim krčenjem sredstev za delo pa delovanje sodišča povsem onemogočile.«
Tožilci proti instantnim rešitvam ministra
Na odziv ministra Senka Pličaniča, ki je večkrat ponovil, da dogajanje kaže na neučinkovitost tožilstva in sodstva, so se odzvali tudi v Društvu državnih tožilcev Slovenije. Menijo, da je »udarni napad« pravosodnega ministra na vse tožilce nesprejemljiv. Ko se napadi na tožilsko delo »zgostijo ob vsakem javnosti nevšečnem primeru«, je po njihovem mnenju treba opozoriti tudi na drugo plat medalje, »na katero minister očitno tako rad pozablja«.
Tako ministra pozivajo, naj ne zagotovi le novih zakonov »in spet prehitrih instantnih rešitev«, ampak primerne razmere za delo tožilcev, nato pa naj trezno in preudarno pristopi k zakonskim spremembam, če so res nujne. Zaradi velikega pomanjkanja tožilcev in preobremenjenosti, »zaradi česar se napake res lahko zgodijo«, so že večkrat prosili, naj se zagotovi dovolj tožilcev na vseh tožilstvih.
Na vrhovnem državnem tožilstvu ugotovitev službenih nadzorov nad delom sodišč danes niso komentirali. Strokovni nadzor nad delom specializiranega tožilstva v tej zadevi, ki ga je zahteval generalni državni tožilec Zvonko Fišer, še ni končan.
