Tožilci Bratuškove ne bodo preganjali

Tožilstvo po zaslišanjih prič zavrglo kazensko ovadbo zoper nekdanjo premierko Alenko Bratušek.

sob, 17.06.2017, 08:00

Ljubljana – Specializirano državno tožilstvo je leto dni po zaslišanjih prič zavrglo kazensko ovadbo zoper Alenko Bratušek, ki jo je zoper nekdanjo premierko zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja pri njenem samoimenovanju za evropsko komisarko vložil Nacionalni preiskovalni urad.

Kot je znano, se je afera z Alenko Bratušek in njenim samoimenovanjem za evropsko komisarko začela potem, ko je vlada na redni seji 31. julija in dopisni seji 5. septembra 2014 obravnavala kandidaturo za evropsko komisarko, pri čemer je Bratuškova poleg evropske poslanke Tanje Fajon in zunanjega ministra Karla Erjavca predlagala še sebe. Ker bi se morala kot kandidatka iz glasovanja izločiti, vlada o njenem predlogu ni glasovala, temveč se je z njim le seznanila.

Hišne preiskave

Čeprav je na vladni seji 5. septembra 2014, sklicani zaradi sprejetja sklepa sveta EU o kandidatih za člane evropske komisije, med njimi tudi Bratuškove, več ministrov predlagalo, da se gradivo obravnava na redni seji, je Bratuškova zahtevala, da vlada o tem odloči takoj, s čimer se je izognila uvrstitvi na dnevni red redne seje, in dosegla, da je bil sklep sveta EU sprejet in posredovan komisiji EU, so prepričani na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), ki je Bratuškovo in njeno samoimenovanje pod drobnogled vzel oktobra 2014 na podlagi pisne prijave.

Vlada pod vodstvom Bratuškove je predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju nato poslala seznam treh komisarskih kandidatov – poleg Bratuškove sta bila na njem še Erjavec in Fajonova. Juncker je izbral Bratuškovo in ji ponudil mesto podpredsednice evropske komisije, pristojne za energetsko unijo. Za nastop na zaslišanju je Bratuškova v začetku septembra 2014 dobila negativno oceno pristojnih odborov evropskega parlamenta, zato je oktobra odstopila od kandidature, slovenska vlada pa je za novo kandidatko predlagala Violeto Bulc, ki jo je vlada, mimogrede, prav tako imenovala na dopisni seji in se s tem niso vsi strinjali.

Marca 2015 so kriminalisti opravili hišne preiskave pri Bratuškovi doma, v prostorih stranke Zaab v državnem zboru, na sedežu stranke in na vladi, kar je takrat povzročilo precejšnje razburjenje. Preiskovalci so med hišnimi preiskavami zasegli dokumentacijo, korespondenco in elektronske naprave, Bratuškova pa je tovrstne aktivnosti NPU označila za »povsem nepotrebne«.

Julija 2015 je NPU na specializirano državno tožilstvo vložil kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, češ da je Bratuškova z zasedbo položaja evropske komisarke hotela pridobiti nepremoženjsko korist, ki pa je prav – zasedba tega položaja. Tožilstvo je na podlagi ovadbe v začetku februarja lani na okrajno sodišče vložilo predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.

Zaslišali Pahorja, Cerarja ...

Na predlog tožilstva so se med zaslišanimi poleg Bratuškove kot priče zvrstili Karl Erjavec, Jernej Pikalo, Dejan Židan, Anja Kopač Mrak, Gregor Virant, Roman Jakič, Uroš Čufer, ki so kot ministri sodelovali na sejah, in še nekateri zaposleni v vladnem oziroma premierkinem kabinetu. Na sodišču sta kot priči morala okoliščine njune kandidature za evropska komisarja pojasnjevati Fajonova in Janez Potočnik, zaslišali pa so tudi predsednika države Boruta Pahorja in (takratnega kandidata za položaj) predsednika vlade Mira Cerarja, in sicer o »njunih aktivnostih in o stikih med njima ter Bratuškovo in Junckerjem«, saj da sta imela oba več telefonskih pogovorov s predsednikom evropske komisije, v katerih je ta izrazil željo in prosil za podporo, da bi Slovenija za evropsko komisarko predlagala ravno Bratuškovo.

Zaslišanja, za Bratuškovo menda razbremenilna, so končali že pred slabim letom. »Obveščamo vas, da je bila po opravljenih preiskovalnih dejanjih ovadba zoper fizično osebo, o kateri sprašujete, zavržena,« so nam odgovorili na vprašanje o usodi kazenske ovadbe.

»Odločitev je pravilna in več kot pričakovana. Žalostno pa je, da je tožilstvo pri več kot jasni zadevi potrebovalo leto dni, da je sprejelo odločitev,« meni odvetnik Bratuškove Janez Koščak iz Odvetniške družbe Čeferin, ki z odločitvijo tožilstva še ni uradno seznanjen.

KPK bo vztrajala

Samokandidaturo Bratuškove je preiskovala tudi protikorupcijska komisija (KPK) in ugotovila, da je nekdanja premierka pri postopku izbire kandidata za evropskega komisarja ravnala v nasprotju interesov. Bratuškova je zaradi poročila KPK sprožila upravni spor in upravno sodišče je februarja lani odpravilo akt KPK, ki se je nanašal na njeno kandidaturo, in navedlo, da je šlo za arbitrarno in samovoljno odločitev komisije, v več fazah postopka pa da se je zgodil poseg v ustavne pravice Bratuškove.

Odločitev upravnega sodišča je lanskega septembra potrdilo vrhovno sodišče, aprila pa je pritožbo komisije, vloženo zaradi odprave njihovih ugotovitev, zavrglo ustavno sodišče, saj komisija kot oblastni organ ne more biti nosilka ustavnih pravic. Predsednik komisije Boris Štefanec je ob tem napovedal, da bodo upoštevali ugotovitve sodišč, a bodo postopek nadaljevali od tam, kjer je bil prekinjen, »to pa je bilo z odločbo vrhovnega sodišča, ki je odpravilo naše ugotovitve«. Bratuškovo bodo povabili, je povedal, da predlaga morebitno izvedbo dodatnih dokazov.

Povezane novice

Alenka Bratušek: Predlagala me je stranka
16. februar ob 15:00
Erjavec: Iz magnetograma je razvidno, da je Bratuškova za komisarko predlagala samo sebe, njega in Fajonovo.
Prijavi sovražni govor