Tožilec za morilca zahteva 30 let ječe

Maribor – »Sodišče naj upošteva visoko zavržnost dejanja, storil ga je povsem brez povoda na izjemno grozovit in zahrbten način. Predlagam 30 let zapora,« je poudaril tožilec Tilen Ivič. Dileme namreč zanj ni, Robertu Supančiču, ki je očetu odrezal glavo, je treba izreči najvišjo možno kazen.

Tožilec do Roberta Supančiča ni pokazal niti trohice usmiljenja, saj med sklepno besedo ni omenil niti ene olajševalne okoliščine. Triintridesetletnemu Supančiču je kaznivo dejanje v celoti dokazano, je vztrajal Ivič, o tem pričajo dokazi, najdeni na kraju zločina. Poleg tega so priče, ki so poznale tako obtoženega kakor njegovega očeta Boruta Supančiča, povedale, da je med njima obstajala neka napetost, Supančič je tudi govoril, da je treba vse Slovence pobiti, in se navduševal nad ekstremisti, je poudaril Ivič.

Izkazana je grozovitost in zahrbtnost, Borut Supančič napada ni pričakoval, ko so ga našli mrtvega, je bil oblečen in obut, kar kaže na to, da se je odpravljal iz hiše. Sin ga je po tožilčevih besedah trikrat zabodel v vrat in mu še živemu odrezal glavo. »Dejanje je storil zoper očeta, ki je bil edini pripravljen skrbeti zanj.«

Različne ugotovitve psihiatrov

Ivič je dejal, da je tudi izvedenec psihiatrične stroke Mladen Vrabič, ki je bil zaslišan večkrat (nazadnje danes, a brez navzočnosti javnosti), ugotovil, da je bil obtoženi v času umora prišteven, pri njem je odkril le osebnostno motnjo, ne pa tudi duševne motnje ali bolezni: »Ugotovil je, da nima shizofrenije, če bi jo imel, ne bi mogel normalno funkcionirati.«

Mnenje Supančičevega zagovornika, odvetnika Viktorja Osima, je kajpak diametralno nasprotno. Prav prištevnost storilca je zanj glavna težava. Pri tem je spomnil na dogodek pred 12 leti, ko je Supančič že moril, saj je vzel življenje materi Slavici Supančič in poskušal umoriti še sosedo Adelo Bračič, po treh letih na psihiatriji pa se je znašel na prostosti: »Takrat so psihiatri povedali, da je shizofrenik. Vrabič pa 12 let kasneje trdi, da je ta diagnoza napačna.«

Osim se je oprl tudi na mnenje psihiatra Bojana Filipiča izpred 12 let, ki je dejal, da je bil Supančič akutno psihotičen in popolnoma nezmožen razumeti pomen svojega dejanja: »Govoril je o psihozi, ki je tako močna, da ni mogel razumeti pomena svojega dejanja.« Odvetnik je zato sodnemu senatu predlagal, naj v postopek povabi še komisijo za fakultetna izvedenska mnenja, da bi ugotovili, ali ima Vrabič prav, vendar je sodišče ta predlog zavrnilo.

Po umoru na Dunaj

»Boste še vi kaj rekli, Supančič?« je sodnica Danila Dobčnik Šošterič ob koncu procesa nagovorila obtoženega. »Hvala lepa,« je odvrnil z mirnim in jasnim glasom, povsem drugačnim kot med zagovorom na začetku sojenja. Takrat je precej tiho in nerazumljivo dejal, da tega, kar mu očita tožilec, ne more sprejeti. Zanj je oče še živ, ima ga rad, v Avstrijo se je odpravil z mislijo na boljše življenje, dogodkov kritičnega dne pa se ne spomni. Psihiater Vrabič je dejal, da je luknja v spominu način njegove obrambe.

Supančič je 64-letnega očeta umoril 6. decembra lani v hiši v Zgornji Kungoti 12R. Oče se je ravno odpravljal na redno sobotno srečanje z bratom, ko ga je sin napadel od zadaj. Umoril ga je z nožem z 21-centimetrskim rezilom, pri čemer je ročaj ovil z vrvico, da mu nož ne bi zdrsnil. Morilsko orožje je pustil ob truplu, nanj je položil le športne copate, očeta pa je pokril s tremi jaknami. Zatem se je preoblekel in se z očetovim avtom odpeljal na Dunaj.

Ustavil se je v luksuznem hotelu Kaiserhof in kramljal s turisti. Od tam je v Gradec tudi telefoniral šahovskemu znancu Hugu Teuchlerju, mu potožil, da se počuti zasledovanega, ter v angleščini izdavil, da je nekoga ubil. Teuchler je poklical njegovega strica Darka Supančiča, ta je obvestil policijo in avstrijski varnostni organi so Supančiča bliskovito aretirali. V njegovi potovalki so našli škarje in dva noža.

Sodišče bo sodbo izreklo v petek, a glede na izvedene dokaze in psihiatrično mnenje kaj drugega kot obsodilne sodbe ni pričakovati. Tega se zaveda tudi odvetnik Osim, saj je ob koncu sklepne besede poudaril, da nima nobenega predloga, na koncu bo o primeru tako odločala višja inštanca.