Tožilstvo bi Jelinčiča preganjalo še naprej

Tožilec se ne strinja s sklepom okrožnega sodišča, da je kazenski pregon Zmaga Jelinčiča Plemenitega zastaral

Objavljeno
01. december 2015 16.50
Zmago Jelinčič 25.septebra 2014
Iva Ropac
Iva Ropac
Ljubljana – Potem ko je okrožno sodišče ustavilo kazenski postopek zoper Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ker je pregon po ugotovitvi razpravljajoče sodnice absolutno zastaral, tožilstvo tako stališče izpodbija na višjem sodišču. Prepričano je, da bi moralo sodišče uporabiti določbo novele kazenskega zakonika, ki določa daljši rok zastaranja.

Potem ko je ustavno sodišče razveljavilo sodbo, s katero je bil Zmago Jelinčič Plemeniti obsojen zaradi razžalitve tožilca Jožeta Levašiča, ker so redna sodišča kršila njegovo pravico do svobode izražanja, je zadevo vrnilo okrožnemu v novo odločanje. A je okrožna sodnica Dejana Fekonja sklenila, da je kazenski pregon absolutno zastaral, zato je kazenski postopek ustavila.

Ustavno sodišče razveljavilo vse sodbe

Pisali smo že, da so najprej okrožno, nato višje in vrhovno sodišče sklenili, da je nekdanji poslanec in prvak SNS prestopil mejo dovoljenega, ko je 5. maja 2006 na nekdanji Prvi TV komentiral delo koprskega tožilca Jožeta Levašiča in dejal, da mu ne bi dal čuvati niti treh ovac, ker bi se bal, da bi dve izgubil. Jelinčič se je vprašal tudi, kako je Levašič sploh naredil pravno fakulteto.

Okrožno sodišče ga je obsodilo na plačilo 3060 evrov, saj da njegove besede kažejo podcenjevanje in prezir, pri čemer je tožilca prikazal v javnosti kot nesposobnega, zaupanja nevrednega in nestrokovnega, s takšnim izrazito slabšalnim izražanjem mu je pripisal negativne osebnostne lastnosti in o njem podal žaljivo vrednostno oceno, s čimer da je presegel meje svobode izražanja. Jelinčič je v zagovoru sicer trdil, da sporne izjave ni dal z namenom zaničevanja, temveč kot kritiko ravnanja tožilstva.

Njegov odvetnik Peter Fašun se je obrnil na ustavno sodišče, prepričan, da je bila Jelinčiču kratena pravica do svobode govora. Ustavno sodišče mu je pritrdilo, a ponovnega sojenja ne bo, saj kazenski pregon po mnenju sodnice Fekonje ni več dovoljen.

Za očitano kaznivo dejanje razžalitve je bila namreč v času storitve predpisana denarna kazen ali zapor do šestih mesecev, kazenski pregon pa zastara, če so pretekla tri leta od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izreči zapor do enega leta ali denarna kazen. Po 112. členu kazenskega zakonika, ki je veljal v času storitve dejanja, pa je kazenski pregon zastaral v vsakem primeru, če je preteklo dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje pregona, torej v tem primeru v šestih letih. Ker je Jelinčič sporne besede izrekel 5. maja 2006, pomeni, da je kazenski pregon absolutno zastaral že 5. maja 2012, torej v času odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču.

Pritožba na višje sodišče

Toda takšna odločitev je po mnenju okrožnega državnega tožilca Marka Godca napačna, saj meni, da bi moralo okrožno sodišče upoštevati določila 2. odstavka 91. člena novele kazenskega zakonika KZ-1, po katerem je v primeru, da je pravnomočna sodba razveljavljena v postopku za izredno pravno sredstvo, zastaralni rok v novem sojenju dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe. Konkretna zadeva je po prepričanju tožilstva prav tak primer, saj je ustavno sodišče razveljavilo sodbe vrhovnega, višjega in okrožnega sodišča 14. maja letos, kar glede na omenjeno določbo pomeni, da takrat začne teči zastaralni rok in se bo torej iztekel 14. maja 2017.

Višje sodišče o tožilski pritožbi še ni odločilo, a je odvetnik Fašun prepričan, da odločitev ne more biti drugačna, kot da višji sodniki pritrdijo sklepu okrožnega sodišča. Sodišče namreč mora uporabiti določila kazenskega zakonika, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, ni pa mogoče za nazaj uporabiti določb o zastaranju, ki spreminjajo potek zastaranja, o čemer se je večkrat izreklo tudi evropsko sodišče, pravi.

Tri obsodbe

Levašič je zoper Jelinčiča sicer vložil odškodninsko tožbo, s katero zahteva 10.000 evrov.

Upokojeni poslanec ima v kazenskem listu doslej zapisane tri pravnomočne obsodbe – denarno kazen za žaljivo obdolžitev Katarine Kresal ter pogojni obsodbi zaradi razžalitve Lare Mikuž in vložitve krive ovadbe zoper Dragana Matića in Mirana Štupico. Jelinčičev odvetnik je v tej zadevi prav tako vložil ustavno pritožbo, a je ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo, zato Fašun napoveduje pritožbo na evropsko sodišče za človekove pravice.