Tiskane izdaje
Ljubljana – Tožilstvo je po končani sodni preiskavi odstopilo od nadaljnjega kazenskega pregona finskega novinarja Magnusa Berglunda. Ugotovilo je, da v oddaji Resnica o Patrii ni šlo za žaljivo obdolžitev predsednika SDS Janeza Janše.
Ljubljansko okrožno državno tožilstvo je 9. maja odstopilo od pregona, ker dejanji, ki ju je obdolžen Berglund, nista kaznivi dejanji. Kot izhaja iz obvestila na oglasni deski sodišča, ima Janša pravico kot subsidiarni tožilec nadaljevati pregon, in sicer zahtevati dopolnitev preiskave ali vložiti obtožnico, v nasprotnem bo sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka. A tudi če bi se Janša odločil, da bo prevzel pregon, težko verjetno, da bi postopek dobil sodni epilog glede na to, da kazenski pregon zoper Beglunda absolutno zastara septembra letos.
Berglund se je znašel v kazenskem postopku zaradi oddaje Resnica o Patrii, ki je bila na nacionalni televiziji predvajana septembra 2008. Tožilstvo je zoper njega julija 2009 zahtevalo uvedbo preiskave na podlagi kazenske ovadbe, ki jo je v Janševem imenu vložila njegova takratna odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ker da je Janšo in vodjo pogajalske skupine ministrstva za obrambo pri poslih s Patrio brigadirja Dragana Bavčarja žaljivo obdolžil, ko ju je v oddaji označil za prejemnika podkupnin.
Odvetnica je poleg Berglunda ovadila tudi nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Bojana Potočnika, direktorja Sistemske tehnike Milana Švajgerja in nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa, a je tožilstvo ovadbo proti njim zavrglo.
Pregon zastara septembra
Preiskovalni sodnik se decembra 2010 ni strinjal z uvedbo preiskave, a mu je zunajobravnavni senat spis vrnil z napotkom, naj še enkrat odloči o zahtevi, pred tem pa nujno zasliši novinarja. Tega namreč ni storil, ker so finski pravosodni organi zavrnili njegovo prošnjo za mednarodno pravno pomoč pri zaslišanju Berglunda pred tamkajšnjim sodiščem z obrazložitvijo, da gre za politično kaznivo dejanje, Janša pa je bil v času dejanja in tudi pozneje aktivni politik.
Novembra 2012 je naslovil novo prošnjo, a jo je finsko sodišče znova zavrnilo, češ da gre za odprte zadeve, povezane s primerom Patria.
Čeprav mora preiskovalni sodnik pred odločitvijo o uvedbi preiskave zaslišati obdolženca, je 22. maja preiskavo uvedel brez zaslišanja Berglunda, kot to dopušča zakon o kazenskem postopku, saj se Berglund na pozive sodišča ni odzival, sodnik pa je očitno presodil, da bi bilo nevarno odlašati s preiskavo glede na to, da bo kazenski pregon zoper Berglunda absolutno zastaral septembra letos.
Sklep o preiskavi je postal pravnomočen konec lanskega junija. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju prič spis septembra lani vrnil na tožilstvo. To je za odločitev potrebovalo osem mesecev, pri čemer je bržkone svojo odločitev oprlo tudi na listine iz pravdnega spisa v tožbi, ki jo je Janša sprožil proti Berglundu, finski televiziji YLE in Bojanu Potočniku, saj so v ponovljenem civilnem postopku Berglunda le zaslišali prek videokonference.
Tožilstvo bržkone ni moglo prezreti niti pravnomočne sodbe v zadevi Patria, zaradi katere je Janša včeraj začel prestajati dveletno zaporno kazen.
