Tiskane izdaje
Koper – Borisu Popoviču štiri leta zapora in tri leta prepoved opravljanja funkcije župana, Sabini Mozetič (direktorici občinske uprave) dve leti zapora in dve leti prepoved opravljanja funkcije, Rajku Sredniku pa eno leto zapora in prepoved opravljanja dejavnosti cenilstva. Takšne kazni je predlagala državna tožilka Janja Hvala na današnjem 24. (sklepnem) naroku o primeru Serming.
Koprski župan je menda zagrešil zlorabo položaja, druga dva pa pomoč pri tej zlorabi v primeru prodaje občinskega zemljišča podjetju Serming. Poleg tega je sodišču predlagala odvzem protipravno pridobljenega premoženja, torej 8,5 milijona evrov vrednega zemljišča, ki je že več let zamrznjeno in s katerim lastniki (Serming) ne morejo dosegati načrtovanih prihodkov. V sklepnem naroku je državna tožilka že drugič preoblikovala obtožnico in se oprla na tretjo različico cenitve, ki jo je izdelala Milena Špender Benko.
Eno zemljišče, več cenitev
Občina Koper je konec leta 2007 in v začetku leta 2008 na javnem razpisu prodala 79.490 kvadratnih metrov komunalno neopremljenega zemljišča v Srminu družbi Serming za 8,46 milijona evrov. Cenilka je najprej ocenila, da je bilo to za 4,6 milijona premalo, v drugi cenitvi je prišla do cenitve, ki je bila povsem podobna (le malo se je razlikovala od cenitve Rajka Srednika, ki je ocenil kvadratni meter na 86 evrov za vsak kvadratni meter neopremljenega zemljišča), v najnovejši cenitvi pa je ista cenilka menila, da bi moralo biti isto zemljišče prodano še po višji ceni, kot je sprva sama ocenila, in sicer po 146 evrov za kvadratni meter, kar naj bi pomenilo, da je občina prodala za 5,5 milijona evrov prepoceni.
Tožilka je očitala, da sploh ni šlo za javni razpis, ampak za neposredno ponudbo, saj so bili menda razpisni pogoji določeni tako, da so kot pogoj za prijavo zahtevali dokazilo o možnosti gradnje na sosednjih zemljiščih. Lastnik sosednjih zemljišč pa je bil le Serming, ki je imel tam zemljišča že od leta 1997. Tožilka Hvala je opozorila, da Rajku Sredniku sploh ni bila naročena cenitev in da je ni izdelal, dodala je tudi, da je bil lahko pomočnik Popoviču, čeprav se sploh nista poznala. In da je cenilec na terenu komuniciral z Georgijem Bangijevim (predstojnikom urada za okolje in prostor).
Koprski župan: Nisem se mešal v posle strokovnih služb
Boris Popovič je danes na sodišču zatrdil, da se ni mešal v posle strokovnih služb, da tedaj ni imel večine v občinskem svetu, ampak le devet članov, sklep o prodaji zemljišč pa je moralo potrditi najmanj 22 svetnikov. Zatrdil je, da sta bila z Viljemom Orlom (lastnikom Galeba M in Serminga) na povsem nasprotnih političnih bregovih. Gotovo je k nakupu prispevalo to, da je takrat Vegrad od Galeba kupil izolsko ladjedelnico za več kot 20 milijonov evrov in si je zato ta lahko privoščil najdražji nakup zemljišča v zgodovini na območju Srmina. Vsi nepremičninski posli z zemljišči na tistem območju so bili opravljeni po nižjih cenah. Tudi občina je kupovala zemljišča ceneje in zasebniki so jih prodajali ceneje.
Dejal je, da je nemogoče primerjati cene v Srminu s cenami, ki jih je plačal Tuš sredi Kopra (152 evrov za meter), saj gre za bistveno razliko v lokaciji in tudi razliko v tem, da OPPN v Srminu zahteva drago gradnjo parkirišč pod zemljo in gradnjo hotela. Popovič je naštel mnenja Zorana Jankovića, Franka Alberta, Branka Cokana, Luke Jurkoviča, Igorja Merviča, Jožeta Mermala, Marina Antoloviča in Bogdana Lipovška, menedžerjev (in župana Ljubljane), ki so imeli veliko opraviti s prodajo in nakupi nepremičnin.
Vsi so se strinjali, da je lokacija Srmina občutno (večkratno) manj vredna od lokacije sredi Kopra. Popovič je dejal, da so se za možnosti vlaganja v Srmin odpovedali tudi v družbi Leclerc, Rutar in drugi. »To pomeni, da smo lahko več kot zadovoljni z doseženimi cenami,« je dejal Popovič. Njegov odvetnik Renato Dukič pa je vprašal, kako tožilka dokazuje naklep o pomoči prvoobteženemu, če Srednik sploh ni dobil naročene cenitve in naj je ne bi izdelal, kot je v spremenjeni obtožnici trdila Janja Hvala.
