Tožilstvo vztraja pri najvišji kazni za smrt otroka

Ljubljana – Tožilstvo vztraja pri najvišji možni kazni za Martino Furlan in njenega nekdanjega zunajzakonskega partnerja Žigo Birso, ki ju je prvostopenjsko sodišče obsodilo na eno leto in osem mesecev zapora zaradi smrti osemmesečne hčerke, za katero menda nista primerno skrbela.

»Dejanje nekako priznava, vendar ne, da je to storila zavestno. Ne čuti se kriva, da bi se zavedala, da bo nastala takšna tragična posledica. Zdaj se zaveda, da bi morala ravnati drugače, takrat pa se zaradi svojega razmišljanja tega ni zavedala in to zavedanje jo bo obremenjevalo vse življenje. Kaj je hujšega kot zavedati se, da je tvoj otrok umrl tudi po tvoji krivdi,« je na seji višjega sodišča povedal njej zagovornik Dušan Pajk. Pri tem je poudaril, da je bila Furlanova že na predobravnavnem naroku pripravljena priznati krivdo, vendar si ji je »ponudba« tožilstva (štiri leta zapora) zdela prestroga.

Pajk je bil edini, ki se je odzval vabilu na sejo, na kateri je senat višjih sodnikov obravnaval pritožbe na obsodilno sodbo Furlanove in Birse. Seja je tako potekala v odsotnosti Birse in njegove zagovornice, medtem ko je Pajk opravičil svojo stranko, da si ni mogla najti varstva za svojega drugega otroka. Z Birso imata namreč tri leta in pol staro hči. Sameval je tudi stol, namenjen tožilstvu.

Naj spomnimo, da sta se Birsa in Furlanova na zatožni klopi znašla zaradi smrti njune osem mesecev stare hčerke Lucije, ki je nista vodila na zdravniške preglede, ni imela svojega pediatra in niti cepljena ni bila nikoli. Oče in mama sta prepričana vegana in zagovornika naravnega načina življenja, medtem ko sta zavračala uradno medicino. Furlanova je hči rodila v počitniški hiši na Bledu, pri njej pa je bil navzoč le njen partner.

Furlanova je deklico normalno dojila do šestega meseca, nato pa sta jo začela hraniti tudi z različnimi kašicami in omakami, ki so bile veganske. Tožilstvo je v obtožnici zunajzakonskemu paru, ki sicer ni več skupaj, očitalo, da deklica ni bila pravilno hranjena, zaradi česar je bila podhranjena. Šele dan pred njeno tragično smrtjo sta opazila, da je nekaj narobe. Videti je bila dehidrirana, odklanjala je hrano in bila je čudne barve. Čeprav so na sojenju na prvostopenjskem sodišču nastopile priče, ki so ju opozarjale na vedno slabše zdravstveno stanje dekletca, oba vztrajata, da do zadnjega dne nista opazila, da je kaj narobe.

Dan pred smrtjo so se zadeve malce umirile, zato sta se odločila, da počakata še eno noč, vendar je bilo zjutraj za deklico že prepozno. Staršema je umrla na rokah, ko sta jo kopala. Obdukcija je pokazala, da je deklica umrla zaradi pljučnice, s pravočasnim odhodu k zdravniku pa bi njeno smrt lahko preprečili. Okrožno sodišče je par obsodilo na leto in osem mesecev zapora.

Na zaporno kazen sta se pritožila oba in tudi tožilstvo. Pajk je predlagal razveljavitev sojenja in novo sojenje na prvostopenjskem sodišču ali pogojno kazen, če sodišče tega ne bi upoštevalo, pa predlaga vsaj milejšo kazen. Zagovornica Birse pa v pritožbi predlaga pogojno kazen.

Zagovornik Pajk je pred višjim sodiščem ponovno ocenil, da bi bilo treba upoštevati več olajševalnih okoliščin, tudi če bi bilo staršema dejanje dokazano, in sicer da sta bila doslej nekaznovana in da ju je smrt hčere zelo prizadela, da imata zdaj tri leta in pol starega otroka, za katerega lepo skrbita, če bi morala v zapor, pa bi otrok ostal brez staršev.

Pri tem je v spis vložil potrdilo pediatra njunega drugega otroka, na katerem je zapisano, da se druga hči normalno razvija. Višjim sodnikom je dal na vpogled tudi njeno fotografijo.

Kljub vsemu pa tožilstvo vztraja na najvišji možni kazni za povzročitev smrti iz malomarnosti, to je pet let zapora ter 18 mesecev zapora za zanemarjanje otroka in surovo ravnanje. Po oceni tožilstva drugorojenega otroka ni mogoče upoštevati kot olajševalno okoliščino, zato zanju zahteva enotno kazen šest let in pet mesecev zapora.