Tranzicijski mogotec po pravico na višje sodišče

Obramba Igorja Laha predlaga oprostilno sodbo, tožilstvo pa za zlorabo položaja višjo kazen.

tor, 13.03.2012, 21:00

Ljubljana - Bistvene kršitve kazenskega postopka in zakona ter zmotna ugotovitev dejanskega stanja so vzroki, zaradi katerih so se vse stranke pritožile na sodbo, s katero je bil Igor Lah obsojen zaradi spornega poslovanja z delnicami iz leta 1996.

Tožilstvo je Lahu očitalo, da je 26. marca 1996, ko je bil direktor družbe za upravljanje Divida in direktor pooblaščenih investicijskih družb (pid) Kompas Sklad 1 in 2, posredniku Damjanu Plescu iz Ljubljane v imenu Divide prodal sveženj 5000 Mercatorjevih delnic po 2500 tolarjev, kar je pomenilo 12,5 milijona tolarjev.

Še istega dne je delnice spet odkupil za oba pida, za delnico pa odštel devet tisoč tolarjev, kar pomeni, da je bil posel vreden 45 milijonov tolarjev. Tako je Lah pridobil Plescu nekaj več kot 135.600 evrov in s tem po mnenju tožilstva kršil zakon o investicijskih družbah in družbah za upravljanje, po katerem mora družba za upravljanje paziti na pidove interese.

Lah je trdil, da s transakcijami ni nastala škoda - po njegovem je bil edini namen transakcije poslovni in v interesu pidov, hotel pa se je tudi izogniti plačilu davkov. Kakor je pojasnil, je Divida na neformalni predlog Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) vrnila pidoma ugotovljeni primanjkljaj, saj mu je bilo rečeno, da ATVP v tem primeru ne bo sprožil postopka.

Ovadbo je pozneje kljub temu vložil. Nekdanji predsednik strokovnega sveta ATVP Dušan Mramor je na sodišču povedal, da je iz odločbe ATVP jasno razvidno, da Divida ni skrbela za interese pidov.

Oproščen, nato obsojen

Lah, ki ga označujejo za tranzicijskega mogotca, je bil marca 2007 oproščen, višje sodišče pa je sodbo razveljavilo in jo vrnilo v sojenje drugemu senatu. Ta je izpeljal 11 obravnav, na katerih je zaslišal 14 prič in dva izvedenca - Tiborja Hrena, čigar mnenje je šlo že na prvem sojenju na roko tožilstva, na ponovljenem sojenju pa je pri njem vztrajal, in Anko Černe, ki je tem ugotovitvam pritrdila.

Senat je tako sklenil, da je Lah kot direktor družbe za upravljanje, čeprav bi moral skrbeti za premoženje pidov, s tem poslom oslabil premoženje pidov, in mu prisodil šest mesecev pogojne zaporne kazni in plačilo denarne kazni.

Čeprav sta oba Lahova odvetnika, Bojan Pečenko in Zdenko Cujnik, prepričana, da naklep za storitev v obtožnici očitanega kaznivega dejanja ni obstajal, je sodni senat menil drugače. »Sodišče se je osredotočilo le na eno zadevo.

Ključno je, da ste Plesca založili z denarjem za nakup delnic Mercatorja, ki jih je v istem dnevu prodal trikrat dražje. V istem dnevu je torej prišlo do dveh transakcij po različnih cenah. V tem smo spoznali naklep. DZU (Divida, op. p.) je bila tista, ki je morala skrbeti za interes pidov. To ni bilo storjeno, ampak ste kot lastnik DZU zlorabili položaj do pidov,« je v utemeljitvi sodbe Lahu takrat zapisalo sodišče.

Cujnik in Pečenko sta iste pomisleke zapisala tudi v tokratno pritožbo na višje sodišče in predlagala, naj Lahu izreče oprostilno sodbo.

Nasprotno stališče je v svojo pritožbo zapisalo tožilstvo, namreč da je krivda Lahu dokazana, izrečena kazen pa je, tako glede pogojne polletne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let, kot denarne kazni 20.000 evrov, prenizka.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se
no