Tri leta bo razmišljal, kako naj vrne 56.000 evrov

Ljubljana − Čeprav so Ljubljančana Žigo Prelogarja zaradi nezmožnosti plačevanja najosnovnejših življenjskih stroškov oprostili vseh stroškov sodnega postopka, v katerem se je znašel, se je serijski vlomilec znašel v nezavidljivem položaju. Med prestajanjem treh let in treh mesecev zapora bo lahko razmišljal, kako bo vrnil več kot 56.000 evrov.

V preprostem položaju niso niti oškodovanci, saj je zaradi teh okoliščin težko pričakovati, da bi v razumnem času lahko dobili, kar jim po sodbi ljubljanskega okrožnega sodišča pripada.

Žiga Prelogar iz ljubljanskih Črnuč se je očitno dolgo časa uspešno izogibal policistom, saj je med majem 2012 in marcem 2013 bolj ali manj neovirano vlamljal po Ljubljani in v tem času odšel na več vlomilskih pohodov. Ti so mu načeloma kar uspevali, saj je skupaj uspešno 23-krat vlomil v različna stanovanja (enkrat je ponoči obiskal tudi vrtec v Črnučah), kjer je iskal vrednejše stvari, od nakita in denarja do različnih tehničnih predmetov, kot so televizija, fotoaparat in mobilni telefon. Štirinajstkrat se mu vlom ni posrečil oziroma je v notranjosti stanovanja ugotovil, da v njem ni ničesar, kar bi bilo vredno vzeti oziroma ničesar takšnega vsaj ni našel.

Vlomov se je vsakokrat lotil na popolnoma enak način, in sicer je z lomljenjem vložka cilindrične ključavnice vhodnih vrat prišel v stanovanje, kjer si je nato postregel. Vrednost nakradenega plena je bila različna, enkrat je, denimo, vzel le 40 evrov, ki jih je našel. A večinoma je le našel vsaj kakšen prenosni računalnik ali televizor in tako lastnika olajšal za okoli tisoč evrov (včasih manj, včasih pa več, celo do 5000 evrov, kolikor je znašala vrednost njegovega največjega plena). Skupaj je nakradel za kar 41.975 evrov plena.

Brez pozitivne napovedi

Kdo ve, koliko časa bi njegov pohod še trajal, če ne bi policisti Prelogarja dobili in ga tako povezali s kar 37 kaznivimi dejanji. Prelogar se je nato na ljubljanskem okrožnem sodišču, seznanjen z dokazi proti njemu, odločil priznati krivdo za vsa kazniva dejanja, njegova zagovornica Špela Zamljen in okrožna državna tožilka Tatjana Verbič Šulgaj pa sta se dogovorili za višino kazni.

Zasvojenost kot olajševalna okoliščina

Za vsako dokončano kaznivo dejanje, torej za vsak uspešen vlom, so določili kazen dveh mesecev zapora, za vsakega od 14 poskusov pa en mesec zapora. To je upošteval tudi sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je med drugim ugotovil, da je v tem primeru nujen izrek zaporne kazni že zaradi predhodne večkratne nekaznovanosti in velikega števila kaznivih dejanj. Ob tem, je še dejal sodnik, ni zaznati nikakršne pozitivne napovedi, saj je Prelogar še vedno zasvojen z mamili in brezposeln. Radonjić se je strinjal tudi, da imajo vsi vlomi enako težo, saj je Prelogar vsakič vlomil z željo, da bi ukradel čim več stvari, količina plena pa ni bila odvisna od njega − vzel je pač vse, kar je bilo vrednega, zato je dva meseca zapora primerna kazen za vsak vlom.

Sodišče je kot olajševalno okoliščino štelo priznanje krivde, ki je poenostavilo in skrajšalo postopek, pa tudi obtoženčevo zasvojenost z mamili kot »vzrok za vlamljanje v smislu določenega omejevanja svobodne volje pri snovanju odločitev«. Je pa Prelogarju sodišče pri tem tudi preklicalo dve pogojni kazni (ker gre za tako rekoč identične primere, izbire niti ni imelo), in sicer deset in pet mesecev zapora. Enotna kazen je bila kljub temu razmeroma mila, saj so mu naložili tri leta in tri mesece zapora.

Prelogar je ob priznanju krivde hkrati priznal tudi, da je odnesel stvari v vrednosti, ki so zajete v obtožbi, je dejal sodnik Radonjić, ki je zato priznal vse premoženjskopravne zahtevke. Skupaj s povzročeno škodo ti znašajo kar 55.514 evrov. Le ena oškodovanka premoženjskopravnega zahtevka ni vložila, a je sodišče odločilo, da mora – ker ne sme nihče obogateti s kaznivimi dejanji in je treba nezakonito pridobljeno korist odvzeti, je poudaril Radonjić – tudi njej vrniti 1200 evrov.