Tudi policista pravnomočno oprana krivde

Ljubljana – Še ena stranska epizoda odmevne afere Bulmastifi je končana. Višji sodniki so namreč te dni zavrnili pritožbo tožilstva ter potrdili oprostilno sodbo policistoma Dušanu Mikolčeviču in Alešu Conradiju, ki ju je tožilstvo preganjalo zaradi domnevnega nevestnega dela.

Dragica Kotnik s specializiranega državnega tožilstva je Mikolčeviču, vodji ogleda, in dežurnemu na OKC Conradiju očitala, da sta zavestno preprečila, da bi preiskali, kaj se je tistega večera 2. februarja 2010, ko je umrl Saša Baričevič, lastnik bulmastifov, ki so marca 2006 napadli Tržičana Stanislava Megliča, dogajalo v njegovem stanovanju. Strinjala naj bi namreč se, da okoliščine, ki kažejo na sum mučenja živali in navzočnost neznane osebe, ne gredo v policijski zapisnik.

Tožilka je v pritožbi višjim sodnikom predlagala, da spoznajo obdolžena za kriva in jima izrečejo pogojni obsodbi oziroma da sodbo razveljavijo in vrnejo v novo sojenje. A je višje sodišče razsodilo, da je oprostilna sodba povsem upravičena, le da je siceršnjo pravilno odločitev okrajno sodišče utemeljilo z napačnimi razlogi, saj je obdolžena treba oprostiti, ker dejanji, ki jima ju očita tožilstvo, po zakonu nista kaznivi.

Naj spomnimo, da je tožilka kriminalistu Mikolčeviču očitala, da je med ogledom kraja dogodka zavestno prikril nekatere podatke in da ni strokovno opravil ogleda kraja dogodka, čeprav je kazalo na mučenje živali in navzočnost neznanca v stanovanju. Tudi Conradi naj bi se bil po prepričanju tožilstva zavedal, da bo zaradi zamolčanja teh dejstev preiskovalnemu sodniku in dežurni državni tožilki kratena njuna pravica, da se udeležita ogleda kraja dejanja.

Prekršene pravice?

A višji sodniki opozarjajo, da dežurni preiskovalni sodnik in tožilka ne nastopata v svojstvu fizičnih oseb, katerih pomembno pravico nepremoženjske narave bi bilo mogoče prekršiti ali onemogočiti. Za njun položaj je bistveno, da ravnata v okviru svoje poklicne vloge oziroma sta nosilca določenih procesnih funkcij v (pred)kazenskem postopku. »Če bi sodišče poslušalo, kar smo govorili že v ugovoru zoper obtožni predlog na prvi obravnavi – da sploh ne gre za očitano kaznivo dejanje, ker preiskovalni sodnik in državna tožilka nista imela pravice, da prideta na ogled, ampak kvečjemu dolžnost –, bi lahko takrat že končali,« poudarja Conradijev zagovornik odvetnik Blaž Kovačič Mlinar.

Zato o prekršenih pravicah preiskovalnega sodnika in tožilke, kakršen je očitek obtožnega predloga, v tej kazenski zadevi po mnenju višjega sodišča ni mogoče govoriti. Prav tako je povsem nekonkretiziran očitek policistoma, da je bila Baričevičevim svojcem prekršena ustavna pravica do enakega varstva pravic, ker da preiskava suma navzočnosti tretje osebe v Baričevičevem stanovanju ni bila opravljena, zaradi česar naj bi Mikolčevič tudi ogrožal splošno varnost. Tožilka ni navedla niti, za katere svojce gre, v katerih postopkih in v kakšnih vlogah naj bi nastopali, katere pravice naj bi bile sploh predmet teh postopkov, niti ni opredelila, zakaj oziroma kako naj bi odločitev, da se ne raziskuje morebitne navzočnosti tretje osebe v stanovanju Baričeviča, sploh ogrozila varnost nedefiniranih ljudi, še ugotavlja višje sodišče.