Tiskane izdaje
Ljubljana − Delo ljubljanskega okrajnega sodišča v letu 2015 je bilo po mnenju predsednice Vesne Pavlič Pivk uspešno kljub številnim turbulencam v sodstvu, neugodnim razmeram za delo sodišč, precejšnjim pritiskom javnosti, zlasti političnim, in vsakodnevnim napadom na sodstvo.
Sodišče je na večini oddelkov rešilo več zadev, kot so jih prejeli, število nerešenih zadev še naprej upada, skrajšuje se pričakovani čas reševanja primerov in uspešno se zmanjšuje število najstarejših nerešenih spisov. Prav tako ima sodišče velik delež zadev, potrjenih na višjih instancah, kar po besedah Pavlič Pivkove nedvomno kaže na kakovost opravljenega dela.
Za leto 2016 so si na sodišču postavili cilj, da bodo rešili 13 odstotkov zadev več, kot jih bodo prejeli, rešiti nameravajo tri odstotke več pomembnih zadev ter skrajšati čas reševanja pomembnih zadev na devet mesecev in pol. »Okrajno sodišče v Ljubljani bo doseglo postavljene cilje ob pogoju treh, v večji meri nespremenjenih predpostavk: to so kadri, pripad zadev in zakonodaja. Izjemnega pomena za nadaljnje delo sodišča bodo medsebojno sodelovanje med sodišči, poenotenje sodne prakse, sodelovanje z drugimi pravosodnimi organi, zlasti pri pripravi zakonodajnih sprememb, s katerimi bi zagotovili še večjo učinkovitost sodstva, kakovostno in pošteno sojenje, optimalno racionalizacijo delovnih procesov ter v končni fazi večje zaupanje javnosti v sodstvo,« poudarja Pavlič Pivkova.
Med poglavitnimi cilji v tem letu bosta po besedah predsednice sodišča tudi izboljšanje kakovosti dela in zagotavljanje sojenja v razumnem roku, kar je pomembno predvsem za dvig zaupanja javnosti v sodstvo. V tej luči Pavlič Pivkova kot zelo pozitivna ocenjuje merila o kakovosti dela sodnikov za oceno sodniške službe, ki jih je decembra sprejel sodni svet, in časovne standarde, ki jih je pripravilo vrhovno sodišče, pri čemer opozarja, da časovni standardi »nikakor ne smejo posegati v kakovost dela in da morajo biti cilji vsakega sodnika skladni s cilji sodišča«.
Čeprav jim proračunska sredstva za stroške sodnih postopkov zadnja leta krčijo, meni, da bodo imeli letos za ta namen dovolj denarja, če ne bo večjih izrednih stroškov. Za te je letos zagotovljenih dobra dva milijona evrov, medtem ko so 2012. imeli dobrih pet milijonov.
Ljubljansko okrajno sodišče sestavlja osem oddelkov in je pristojno za reševanje v kazenskih, pravdnih, nepravdnih, zapuščinskih, izvršilnih, prekrškovnih, zemljiškoknjižnih zadev in zadev etažne lastnine. Izključno je pristojno za odločanje o predlogih za izvršbo na podlagi verodostojne listine in o ugovorih proti sklepu o izvršbi na podlagi te listine, poleg tega ima več izključnih pristojnosti na področju prekrškov in tudi centralno vložišče za zemljiškoknjižne zadeve.
Sodišče pripad zadev, kot kažejo podatki, uspešno obvladuje na večini oddelkov. Razloga za neobvladovanje zadev na oddelku za prekrške sta zmanjšanje števila sodnikov in sprememba strukture zadev, pripada pa ne obvladujejo tudi na oddelku za etažno lastnino, in sicer v delu, kjer odločajo o pripadajočem zemljišču, kjer je večina primerov administrativno bolj zapletenih, saj se pogosto nanašajo na celotne soseske.
Sodnih zaostankov ni
Da povprečni čas reševanja primerljivih zadev na ljubljanskem okrajnem sodišču nekoliko presega slovensko povprečje, Pavlič Pivkova med drugim pripisuje temu, da sodišče deluje v glavnem mestu, kjer je večina javne uprave in največjih gospodarskih družb. Nekoliko daljši je tudi povprečni čas reševanja pomembnejših zadev; ta je bil lani nekaj več kot deset mesecev (na državni ravni je 7,1 meseca), a ga nameravajo letos skrajšati na devet mesecev in pol.
O sodnih zaostankih po njenih besedah ne moremo več govoriti, konkretno pa za vsako staro zadevo, ki ni rešena, obstaja objektiven razlog za zastoj, denimo da se čaka na rešitev druge zadeve, neodzivnost strank in podobno.
Sicer pa je ljubljansko okrajno sodišče po mnenju Pavlič Pivkove, ki se ji mandat izteče aprila, v zelo dobri kondiciji, najboljši v zadnjih 12 letih, odkar ga vodi. Zato se je tudi sklenila potegovati za ponovni mandat, pri čemer je zanikala pritiske na sodnike, ki so se že oziroma bi se lahko odločili za kandidaturo za vodenje okrajnega sodišča.
