Tiskane izdaje
Ljubljana – Vprašanja o ustavnosti in zakonitosti postopka in predlog pooblaščencev tožencev za mirovanje postopka do odločitve ustavnega sodišča so zaznamovali nadaljevanje postopka za odvzem skoraj dveh milijonov nezakonitega premoženja nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope Andreju Lovšinu in njegovima sorodnicama.
Pooblaščenci toženih strank Andreja, Lucije in Marije Lovšin so na sodišču vztrajali, da se postopek začasno ustavi do odločitve ustavnega sodišča, ki v zvezi s tem že obravnava ustavno pritožbo kot tudi presoja nekatere domnevno sporne člene zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Zopni) – poročali smo, da je sodišče prekinilo postopek odločanja o tožbi zoper Dragana Tošića in sotožene, ker je razpravljajoči sodnik podal zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona.
Prekinitev oziroma mirovanje pravdnega postopka so pooblaščenci toženih v zadevi Lovšin do zdaj predlagali že nekajkrat, saj je zakon po njihovem mnenju v več členih v očitnem nasprotju z ustavo. Najprej zato, ker zakon ne določa metod za ugotavljanje očitnih nesorazmerij med premoženjem in prihodki toženih strank in ne določa meril za izbiro te metode. Po mnenju pooblaščencev pa je prav od izbrane metode odvisno ugotavljanje nesorazmernega premoženja, saj iz razlike med obema lahko izhaja morebitna nezakonitost.
Drugi očitek zakonu je, da je njegovo prvotno besedilo in v času, ko je bila tožba vložena, kot enega ključnih elementov določalo tudi načelo delovanja v dobri veri, po noveliranju zakona pa so prehodne določbe to načelo izpustile. Pooblaščenci toženih menijo, da hitrost sodnega postopka pač ne more vplivati na veljavnost zakonskih določb.
Tožilstvo proti predlogu
Pooblaščenci toženih se z njo niso strinjali, menili so, da je nasprotovanje tožilstva najmanj nespametno, če ne celo izrazito neracionalno, saj lahko vztrajanje pri nadaljevanju pravdnega postopka povzroči velike stroške v primeru, da ustavno sodišče dele zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora razglasi za neskladne z ustavo. Sodišče se za zdaj ni odločilo za prekinitev ali mirovanje postopka in je nadaljevanje razpisalo za 20. april.
Sicer pa je včeraj na sodišču kot priča nastopila Anita Pušnik iz slovenjgraške poslovalnice NLB, ki je davčni upravi med finančno preiskavo posredovala nekatere podatke o transakcijskem računu Marije Lovšin. Na vprašanja pooblaščencev toženih je povedala, da je banka podatke o transakcijah in bančnih posojilih za obdobje od januarja 2006 do konca leta 2011 posredovala na zahtevo davčnega organa, in pojasnila, da mora taka zahteva vedno vsebovati pravno podlago za posredovanje takih podatkov. Kot je zagotovila, je zahteva vsebovala vse predpisane sestavine. Pooblaščenci so najprej predlagali sodišču, naj od banke pridobi omenjeno zahtevo davčnega urada, pozneje pa so si premislili in ta dokazni predlog umaknili.
Lovšinovi morajo v postopku sodišču dokazati izvor za 1,88 milijona evrov premoženja. Tožilstvo je prepričano, da je več nepremičnin, ki so v lasti Andreja Lovšina, njegove hčere Lucije Lovšin in matere Marije Lovšin, premoženje nezakonitega izvora. V tožbi tožilstvo med nezakonito pridobljenim premoženjem navaja hotelski sobi in apartma v Portorožu, stanovanji v Ljubljani, poleg tega pa še hčerin avto, Lovšinove delnice Intereurope, vredne nekaj manj kot 50.000 evrov, in drugo Lovšinovo premoženje, vredno skoraj 900.000 evrov.
Pristojna sodišča so na podlagi te tožbe, pa tudi drugih odločb, nekatere nepremičnine zavarovala. Za svoje nepremičnine pa je z zemljiškim dolgom poskušal poskrbeti tudi Lovšin, zemljiški dolg je vpisan na nepremičninah v Portorožu in Ljubljani.
Davčna uprava je med izrednim davčnim nadzorom za obdobje 2006–2010, ko je Lovšin vodil Intereuropo, odkrila 1,6 milijona evrov prihodkov, ki jih ni znal prepričljivo pojasniti.
