Tuj denar redno spravljal v svoj žep?

Pavel Koder, danes 80-letni upokojeni finančnik, na ponovljeno sojenje hodi z Doba. »Marke, šilinga, niti tolarja nisem porabil zase«.

Objavljeno
11. julij 2014 18.36
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika

Ljubljana – Pavel Koder, nekdanji podjetnik in razvpiti Elanov finančnik, zanika obtožbe tožilstva, da bi tuj denar stlačil v svoj žep, zaradi česar je že slišal obsodilno sodbo, a se višji sodniki z njo niso strinjali, zato so kazenski spis vrnili isti sodnici v ponovno odločanje. Na sodišče pa je 80-letni Koder prišel iz zaporov na Dobu.

Tožilstvo Pavlu Kodru očita, da je pred dobrim desetletjem zlorabil položaj ali pravice pri opravljanju gospodarske dejavnosti, saj si je domnevno kot direktor družb Maygut in Mikona nezakonito prilastil veliko premoženjsko korist.

Če na kratko povzamemo očitke iz obtožnice oziroma prvostopenjske sodbe, si je od 17. aprila do 1. oktobra 1999 kot direktor družbe Maygut, d. o. o., pridobil 273.326 evrov protipravne premoženjske koristi. Med 25. januarjem in 13. aprilom 2001 pa si je kot direktor družbe Mikona, d. o. o., nezakonito prilastil 93.684 evrov.

Sprva so mu očitali tudi nečednosti v družbi Vito, katere prokurist je bil, a je bila obtožba v tem delu zavrnjena. Še vedno pa držijo obtožbe o poneverbi in zlorabi položaja ali pravice.

Na prvem sojenju pet let

Zaradi zlorabe položaja ali pravic so ga že obsodili na štiri leta zapora, a ima obtoženi Koder še grehe iz preteklosti, zato so mu po preklicani pogojni obsodbi izrekli skupaj pet let zapora. Senat pod predsedstvom okrožne sodnice Andreje Sedej Grčar je bil prepričan, da je Koder ves čas nameraval pridobiti protipravno premoženjsko korist. Ker je bil že pogojno obsojen zaradi ponareditve ali uničenja poslovnih listin oziroma ponarejanja listin, pa kazni očitno niso imele posebnega učinka.

Sodišče je oškodovanim podjetjem, ki jih zastopa odvetnik Mitja Jelenič Novak, priznalo tudi premoženjskopravni zahtevek. Obramba se je na obsodilno sodbo pritožila, višji sodniki pa so sodbo razveljavili in sklenili, naj o krivdi še enkrat odloči ista sodnica.

Da pri poslovanju le ni bil vedno povsem »čist«, so ugotovili že na kranjskem okrožnem sodišču, saj je bil zaradi gospodarske kriminalitete pravnomočno obsojen. Kljub starosti se je za dve leti in dva meseca neprostovoljno preselil na Dob.

Trdi, da je delal izključno po naročilu lastnika

V hramu pravice je Koder očitke tožilstva zanikal. »Marke, šilinga, niti tolarja nisem porabil zase,« je začel svoj zagovor, a je pred tem sodnico opozoril, da bo zaradi zdravstvenih težav poskušal biti čim bolj jasen in zbran. Nadaljeval je, da ničesar ni naredil brez vednosti in dovoljenja lastnika Ignaca Draškoviča. Prav ta je domnevno zahteval, naj se posli vodijo v tujini, bančni računi družb v Sloveniji pa so bili tako in tako prazni. »Tudi iz kreditnih pogodb izhaja, da je bilo dogovorjeno in zahtevano, da posli potekajo v tujini,« je prepričeval sodnico.

Obtoženi pravi, da je na Draškovičev dom redno nosil poročila, denar iz avstrijskih bančnih računov pa da je šel v roke Bojanu R., ki je bil za lastnika družb zelo pomemben in ga je kot zadnjega odpustil iz podjetja Mikona. »Dvige denarja sem izročal Bojanu R. za potrebe Mikone, s čimer se je Draškovič strinjal.« Trdi, da o tem obstajajo tudi podpisana potrdila o prevzemu denarja.

Sodnica je bila pozorna na Kodrove trditve, da so bili bančni računi družb v Sloveniji povsem izsušeni. »Od kod pa potem denar za plače in prispevke zaposlenim?« jo je zanimalo. Sledil je odgovor: »Denar sem dvignil v Avstriji, v menjalnici na Celovški cesti sem ga zamenjal v tolarje in ga dal na račun družbe Maygut.«

Naj spomnimo, da je izvedenec ekonomske stroke na prvem sojenju pojasnil, da Koder denarja, ki ga je dvignil z dveh avstrijskih računov družb, ni polagal ne pri blagajnah oškodovanih podjetij ne pri blagajni takratne agencije za plačilni promet, kjer so oškodovana podjetja imela odprte žiroračune. Da je prikazoval uspešnost njihovega poslovanja, pa je izdajal račune družbam, ki niso obstajale.

Nepojasnjen črn madež

Koder je menda poslovanje podjetij vseskozi prikazoval kot uspešno in govoril, da je potreben čas, da bodo vidni rezultati. Ena od zaslišanih prič je o tem prvič podvomila šele januarja 2000, ko je Koder začel zatrjevati, da je denar vložil v zakladne menice Banke Slovenije, in mu v dokaz predložil listine (kot se je pokazalo, ponarejeno zakladno menico). Zaradi številnih nepravilnosti je lastnik Kodra razrešil kot prokurista in direktorja v vseh treh družbah in mu odvzel pooblastila.

Obtoženi je že takrat in še danes zanika, da bi kar koli vzel brez vednosti in dovoljenja lastnika družb. Svoj prav bo moral zdaj znova dokazati na sodišču. Nad Kodrom visi še en črn madež, ki pa nikoli ni bil pojasnjen. Kot nekdanjega Elanovega finančnika se ga je večkrat omenjalo pri nenavadnih črnih računih nekdaj paradnega konja te gorenjske družbe.