Ubijalec brez barve in vonja

Ljubljana – Da ne bi poročali o tragedijah, ki se dogajajo ob pridelavi mošta in kuhanju sokov, policija opozarja, da je treba biti pri zadrževanju v neprezračenih prostorih, kot so vinske kleti, še posebej previden. Možne so namreč povišane, zdravju škodljive koncentracije plinov.

Pri vrenju mošta namreč nastaja večja količina ogljikovega dioksida (CO2), ki zmanjša koncentracijo kisika v zraku, zato je lahko zadrževanje v neprezračenih vinskih kleteh takrat smrtno nevarno. Povišano koncentracijo ogljikovega dioksida je sicer mogoče preveriti s preprostim testom. »V prostor namestimo gorečo svečo. Če ta hitro ugasne, takoj zapustimo prostor in ga dobro prezračimo za najmanj 10 minut, odvisno pa od velikosti prostora, tako da naredimo prepih,« svetujejo na policiji.

Ker je gostejši od zraka, se zadržuje v kleti

Kot opozarjajo, je ob normalnih pogojih ogljikov dioksid plin brez barve in vonja. Je rahlo kislega okusa, ki nastane zaradi raztapljanja ogljikovega dioksida v sluznici. »Pri vdihavanju plina ne čutimo, zato nas lahko prehiti nezavest, preden spoznamo nevarnost. Je gostejši od zraka, zato se zadržuje v kletnih prostorih. Nastaja pri popolnem izgorevanju ob zadostnem dotoku kisika, pri celičnem dihanju in alkoholnem vrenju,« še pojasnjujejo.

Ob začetku kurilne sezone pa prihaja tudi do zastrupitev z ogljikovim monoksidom (CO), ki nastaja ob nezadostni količini kisika pri rabi plinskih gorilnikov in drugih ogrevalnih naprav, v pečeh na trda, tekoča in plinasta goriva, ki se uporabljajo za kuhanje in ogrevanje prostorov. »Do zastrupitve najpogosteje pride zaradi nepravilnega ravnanja z grelnimi telesi ali njihovega neustreznega vzdrževanja. Za preprečevanje nesreč s plinskimi gorilniki in drugimi grelnimi telesi je zato pomembno njihovo dobro in redno vzdrževanje ter ustrezno zračenje prostorov,« svetujejo na policiji in dodajajo, da je ogljikov monoksid izjemno strupen plin, ki je še posebej nevaren zato, ker ga človek s svojimi čutili ne zazna niti pri zelo visokih koncentracijah. Je namreč brez vonja, barve in okusa, že zelo majhna količina v zraku pa je lahko smrtno nevarna. V blažjih oblikah zastrupitve se oseba le slabše počuti, ima glavobol, toži zaradi utrujenosti in nemoči. »V hujših primerih pa se pojavljajo bruhanje, motnje vida, slabša koncentracija, težave s spominom, motnje zavesti (do kome) in srčnega ritma ter težave z dihanjem.

»Če pride do zastrupitve s CO ali CO2, je treba osebi, ki je bila zastrupljena, čim prej pomagati iz kontaminiranega prostora. Pri tem je treba poskrbeti za lastno varnost, tako da takoj odpremo vsa vrata in okna, naredimo prepih in s tem omogočimo dostop kisika v prostor, pri tem pa naredimo čim manj vdihov v kontaminiranem prostoru,« še pojasnjujejo na policiji.