Ugotavljajo, v kakšnem stanju je umoril očima

Ljubljana – Glede na navodilo višjega sodišča in predlogu tako tožilke kot zagovornice obtoženega Janeza Žurge se bo sodni senat na ponovljenem sojenju za umor v glavnem vrtel okoli (ne)prištevnosti storilca zločina.

Potem ko je 25-letni Janez Žurga v začetku leta slišal sodbo v imenu ljudstva, s katero so ga zaradi uboja očima Dušana Stražiščarja obsodili na 14 let zapora, nato pa so sešteli še kazni zaradi odvzema motornega vozila in tatvine registrske tablice in ga obsodili na skupaj 15 let zapora, je takšno odločitev višje sodišče razveljavilo. Nov sodni senat okrožnih sodnikov mora, če strnemo, dokončno razjasniti obtoženčevo prištevnost oziroma neprištevnost v času kaznivega dejanja. Na prvotnem sojenju je bilo angažiranih in zaslišanih več sodnih izvedencev psihiatrične stroke, ki pa so izdelali povsem drugačna mnenja. Obtoženi je bil enkrat bistveno zmanjšano prišteven, spet drugič neprišteven in prišteven. Sodišče je na koncu sklenilo upoštevati mnenje tričlanske komisije za fakultativna izvedenska mnenja pri medicinski fakulteti, ki ga je spoznala za prištevnega.

Iz sovraštva in ljubosumja

Že takrat je državna tožilka Katarina Bergant, ki med drugim vztraja, da je Žurga moril iz sovraštva do očima in ljubosumja (v tem primeru je zagrožena zaporna kazen od 15 do 30 let zapora, in ne največ 15-letna kot pri uboju), opozorila, da bi moralo sodišče na problematiko zaradi tako različnih izvedeniških mnenj opozoriti pravosodno ministrstvo, ki bedi nad izvedenci.

Družinska tragedija se je zgodila 17. decembra 2015 med 6.00 in 7.30, ko je po prepričanju tožilstva v stanovanju starejše hiše na Rakeku Žurga napadel očima. Najprej ga je v obraz udaril tako silovito, da mu je razbil levo očesno votlino, zlomil sprednji del zgornje čeljustnice in ličnične odrastke čeljustne čelnice ter sečnico z zabitjem leve ličnice, nato ga je 15-krat zabodel z nožem, večinoma v predel glave in hrbta, ko se je očim zgrudil na posteljo, pa mu je na obraz potisnil blazino in ga zadušil.

»Pokliči policijo, ne v sobo, Dušan mrtev, pravice na sodišču, resno, srečno, oprostite,« se je glasilo sporočilo, ki ga je Žurga po dejanju pustil na stopnišču hiše. Nato je vzel ključe pokojnikovega osebnega vozila chevrolet kalos in se odpeljal proti Obali. Na avtocestnem parkirišču poleg Petrolove bencinske črpalke pri Kozini je s parkiranega volkswagna passata vzel registrske tablice in jih namestil na chevrolet. Tako si je poleg obtožbe o umoru iz nizkotnih nagibov nakopal še očitke o odvzemu motornega vozila in tatvini. Iz avtokampa v Ankaranu je potem poklical na številko 113 in povedal, da je umoril očima in naj ga pridejo aretirat.

Očima krivil za svoje težave

Žurga ne zanika, da je ubil očima, a je to predstavil povsem drugače, kot so ugotovili preiskovalci. Trdi, da ga je med prepirom očim prvi napadel, potem ko se je želel pogovoriti, ali lahko nekaj časa ostane pri njih. Obtoženi takrat ni živel doma, kar je bila predvsem posledica neprimernega vedenja, kar je na sodišču potrdila tudi njegova mama. Opisala je, da so bile z njim velike težave, da ju je z možem žalil in zahteval, da je vse po njegovo.

Po obtožbi je Žurga v očimu videl največjega negativca v njegovem življenju, tudi sicer je imel tendenco pripisovanja krivde drugim.

Včeraj se Žurga, ki je od začetka avgusta na forenzičnem oddelku psihiatrije v Mariboru, pred novim petčlanskim senatom, ni zagovarjal, povedal je le, da vztraja pri že povedanim in nima kaj dodati. Ni bil pripravljen odgovarjati niti na vprašanje tožilke Bergantove in zagovornice Maje Kristan. Obe nasprotni strani sta se v nadaljevanju strinjali, da bo povsem dovolj, če se izjave že zaslišanih prič le preberejo, sodne izvedence za psihologijo in psihiatrijo pa bi bilo treba znova neposredno zaslišati.