Tiskane izdaje
Za upokojenega brigadirja Slovenske vojske in zapornika Petra Zupana, ki v enem izmed slovenskih zaporov na odprtem oddelku prestaja dveinpolletno kazen zaradi zlorabe položaja v postopku izbire ponudnika za dobavo oklepnikov 8 x 8, se s pravnomočnostjo sodbe v zadevi Patria II najverjetneje niso končali obiski sodnih dvoran. Še preden so višji sodniki odločali o njegovi usodi, si je skopal novo jamo.
Do zaključka sojenja na prvostopenjskem sodišču je namreč zavračal očitke tožilstva, da je svojemu dolgoletnemu prijatelju in priložnostnemu slikarju Juretu Cekuti nosil zaupne informacije o postopku nakupa oklepnikov, na koncu katerega je bila za dobavitelja izbrana Patria.
Na višjem sodišču
Po obsodbi na prvi stopnji, ko je sodišče Cekuto zaradi prodaje zaupnih informacij Patrii obsodilo na štiri leta in pol zapora, medtem ko je Zupan za zlorabo položaja dobil nižjo kazen dveh let in pol zapora, saj s posredovanjem informacij uradno ni zaslužil ničesar, pa sta oba v pritožbenem postopku na višjem sodišču februarja letos obrnila ploščo.
Cekuta je stopil korak nazaj in priznal, da je bil za domnevno brskanje po svetovnem spletu nekoliko preveč plačan. Za pravi preobrat pa je poskrbel Zupan, ki je v sodni spis vložil domnevni zaupni dokument obrambnega ministrstva z dne 28. junija leta 2005, ki naj bi ga razbremenil krivde.
Z njim je sicer Zupan po novem priznal informiranje Cekute, vendar naj bi to delal po navodilu nadrejenih. »Po nalogu državnega sekretarja nadaljujte z informiranjem predstavnikov finskega proizvajalca kolesnikov, skladno s prejetimi usmeritvami. Kontaktna oseba je še naprej g. J. Cekuta. O izvedenih postopkih poročajte,« je zapisano na spornem dokumentu.
Že ob razkritju domnevnega dokumenta se je porajalo vprašanje, zakaj v preteklosti ni niti z besedo omenil dokumenta, ki bi ga kot dobrega vojaka, ki le uboga ukaze nadrejenih, vsaj delno razbremenil krivde. Sporni papir je po njegovih besedah dobil v poštni nabiralnik tri tedne po obsodbi na prvi stopnji.
Nekaj dni po Zupanovem manevru, se je oglasil Franc Žnidaršič, ki je bil leta 2005 državni sekretar na obrambnem ministrstvu in kategorično zanikal, da bi podal takšno pooblastilo. »Izjavljam, da nikoli in nikomur nisem dajal navodil, da kogarkoli zunaj ministrstva za obrambo obvešča o aktivnostih, ki se nanašajo na potencialne dobavitelje zunaj uradnih postopkov. Kategorično zanikam kakršnokoli moje angažiranje v smislu odtekanja podatkov z ministrstva za obrambo,« je februarja za Delo povedal Žnidaršič.
Verodostojnost dokumenta pod vprašajem
Kopijo dokumenta je pregledal tudi sam Žnidaršič in opazil nekaj nelogičnosti, ki so v negotovost postavili verodostojnost dokumenta. Glava dokumenta je po njegovih besedah opremljena z naslovom Urad za logistiko, ki pa junija leta 2005, tako pravi Žnidaršič, že tri leta ni več obstajal. Namesto urada je obstajal direktorat za logistiko. »Prav tako je 'dokument' podpisal Edvard Kraševec kot vodja sektorja za opremljanje, čeprav je bil 28. junija 2005 še vedno vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za logistiko. Pričakujem, da bodo pristojne službe opravile svoje delo pri ugotavljanju verodostojnosti predstavljenega dokumenta,« je še pojasnil Žnidaršič.
Pristojne službe so očitno opravile svoje delo, saj je vrhovno državno tožilstvo na ljubljansko okrožno državno tožilstvo dva tedna pozneje vložilo novo ovadbo zoper Zupana, v kateri je upokojenemu brigadirju očitalo, da je poskušal s ponaredkom vplivati na odločitev višjih sodnikov.
Tožilstvo je očitno ocenilo, da vendarle očitki niso popolnoma iz trte zviti, zato so pred kratkim na sodišče vložili zahtevo za sodno preiskavo. »Zoper fizično osebo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani je bila vložena zahteva za preiskavo zaradi kaznivega dejanja preprečitve dokazovanja po 3. odstavku 285. člena kazenskega zakonika,« so nam potrdili na okrožnem državnem tožilstvu. Zupanu tako grozi še pet let zapora.
