Uspešne preiskave ni brez sodelovanja

NPU: Črepinko bi rad bolj sodeloval z upravami in nadzornimi sveti družb, ki se znajdejo pod kriminalističnim drobnogledom.

Objavljeno
07. avgust 2012 21.53
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika

Ljubljana –  Obsežna kriminalistična preiskava slovenskih »efbiajevcev« je prinesla nove rezultate. Po naših podatkih nekoč vodilnim v Merkurju očitajo, da so z nečednimi posli takrat cvetočemu podjetju povzročili za kar 162 milijonov evrov škode in utajili še šest milijonov evrov davka.  Robert Črepinko, ki po pooblastilu generalnega direktorja policije vodi NPU, je danes pojasnil, da so uspešno sklenili dolgotrajno in obsežno preiskavo suma kaznivih dejanj na škodo trgovskega podjetja z območja Gorenjske.

Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so se sicer osredotočili na pregon gospodarskega kriminala in korupcije, a Robert Črepinko opozarja, da ob tem ne zapostavljajo drugih oblik organizirane (mednarodne) kriminalitete, nerešenih umorov in sumljivih izginotij nekaterih ljudi.

Julija so na NPU končali tudi preiskavo spornih prodaj vrednostnih papirjev, s čimer sta osumljenca oškodovala Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško za skoraj devet milijonov evrov. Kot smo že pisali, je sklad pod takratnim vodstvom Ksenje Žnideršič Planinc prodal za tri milijone evrov državnih obveznic in kupil za devet milijonov evrov tveganih obveznic Dela Prodaje in DZS. Krškemu državnemu tožilstvu so kriminalisti podali dve kazenskih ovadbi zaradi sumov dveh kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Neuradno sta ovadena Ksenja Žnidaršič Planinc in Robert Krajnik.

Kriminalisti NPU so ob vseh sumih gospodarske in druge hujše oblike kriminalitete po Črepinkovih besedah precej obremenjeni, saj so kadrovsko zasedeni le okoli 60-odstotno.

Na NPU so v prvih sedmih mesecih letos sklenili kriminalistične preiskave v 21 sklopih, podali pa so kazenske ovadbe za 24 kaznivih dejanj. Črepinko je ob tem pojasnil, da so podatki lahko tudi zavajajoči, saj je znotraj enega sklopa lahko več obsežnih preiskav. Ena takšnih je bila, denimo, preiskava okoliščin obnove luksuzne hiše v Murglah Simone Dimic, o kateri smo podrobneje pisali včeraj. Kriminalisti so se tam poglobili v iskanje morebitnih nezakonitih dejanj Dimičeve in njenega partnerja Romana Horvata, takratnega vodstva NLB in vodstva zdaj že propadlega Vegrada. Znano je, da so med drugim zaradi spornega kredita Dimičevi kazensko ovadili nekdanjega predsednika uprave NLB Draška Veselinoviča, zaradi »poslov pod mizo« pri obnovi hiše pa tudi nekdanjo prvo damo Vegrada Hildo Tovšak. Dokazov, da bi Dimičeva in Horvat kakor koli kršila zakon, niso našli, zato so na tožilstvo poslali le poročilo.

Trenutno imajo kriminalisti NPU v preiskavi 40 različnih sklopov zadev, o katerih sumijo na več kot 120 kaznivih dejanj na področju gospodarske ali organizirane kriminalitete. Ker je urad kadrovsko zaseden le približno 60 odstotkov, to za zaposlene pomeni veliko obremenitev, je poudaril Črepinko. Zavedajo se, da zaradi finančnih omejitev popolnitev prostih delavnih mest v kratkem ni mogoče pričakovati. »Zato iščemo rešitve na drugih področjih, predvsem v optimizaciji delovnih procesov in ustrezni tehnični podpori.«

Vodilni tiščijo glave v pesek

Uspešne preiskave ni brez sodelovanja drugih služb, ki se ukvarjajo s preprečevanjem in pregonom kriminala. Črepinko je poudaril dobro sodelovanje s komisijo za preprečevanje korupcije, davčno upravo in uradom za preprečevanje pranja denarja. »Da dobro sodelujemo s tožilstvom, mora biti pa že samo po sebi umevno,« je pojasnil.

Več sodelovanja si Črepinko želi z upravami in nadzornimi sveti družb, ki se znajdejo v kriminalistični preiskavi. Kot primer je navedel avstrijske kolege, ki preiskujejo nepravilnosti v banki Hypo. Za preiskavo gospodarskega kriminala je značilno, da zasežejo gore dokumentacije, ki jo morajo skrbno pregledati in ovrednotiti. V primeru Hypa imajo kar 250.000 strani dokumentov, a so avstrijski preiskovalci kljub vsemu v prednosti. »Tam je vodstvo banke zelo zainteresirano, da se nezakonite posle razkrije, zato sami aktivno sodelujejo in obveščajo kriminaliste o nepravilnostih.« Na vprašanje, kako je s tovrstnim sodelovanjem pri nas, pa je bil jasen: »Tu je še veliko možnosti za izboljšave.«