Ustavno sodišče in čas na Jelinčičevi strani

Ljubljana – Tukajšnje okrožno sodišče je zaradi absolutnega zastaranja ustavilo kazenski postopek proti Zmagu Jelinčiču Plemenitemu. Obtožen je bil, da je leta 2006 z besedami, »da mu ne bi dal čuvati treh ovac, ker bi se bal, da bo dve izgubil«, razžalil tožilca Jožeta Levašiča.

Politiku in predsedniku Slovenske nacionalne stranke Zmagu Jelinčiču Plemenitemu se je tožilec Jože Levašič zameril aprila 2006 na sojenju koprskemu podjetniku in Jelinčičevemu prijatelju Darku Vilerju, ki so mu takrat sodili zaradi davčne goljufije, Jelinčič pa je sojenje spremljal skupaj z nekdanjim strankarskim kolegom Srečkom Prijateljem. Dva tedna po sojenju je Jelinčič na nekdanji Prvi TV v oddaji Plemeniti komentar dejal, da Levašiču »ne bi dal čuvati treh ovac, ker bi se bal, da bo dve izgubil«, in da ne ve, »kako je ta človek naredil pravno fakulteto, ampak kot kaže, lahko danes pravno fakulteto naredi vsakdo, potem pa se zaposli na sodišču ali tožilstvu in je tam zabetoniran do smrti in nihče ga ne more premakniti, lahko dela še take neumnosti«.

Zaradi teh izjav ga je Levašič tožil, senat ljubljanskega okrožnega sodišča pa je Jelinčiča obsodil zaradi razžalitve. Prisodil mu je 3060 evrov denarne kazni. Sodnica Alenka Gregorc Puš je Jelinčiča po izreku sodbe podučila, da je kritika državnih organov dobrodošla, vendar mora biti strokovno argumentirana. »Pri teh izjavah pa ni šlo toliko za kritiko kot za kritikantstvo,« je takrat obrazložila svojo odločitev.

Neuspešen tudi na višjem in vrhovnem sodišču

Jelinčič, nezadovoljen s sodbo, se je pritožil na ljubljansko višje sodišče. Višji sodniki so pritožbo zavrnili, ker se niso strinjali s tezo obrambe, da Jelinčičeve izjave ne pomenijo razžalitve, in so potrdili prvostopenjsko sodbo. Strinjali so se z ugotovitvijo okrožnega sodišča, da so bile Jelinčičeve besede, s katerimi je opisoval tožilca, vsekakor objektivno žaljive. »Vsak povprečen človek v teh besedah zazna in jih razume kot izrazito negativno žaljivo vrednostno sodbo,« so pojasnili višji sodniki in dodali, da izjava o treh ovcah izraža podcenjevanje in prezir do tožilca.

Jelinčič ni odnehal in je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar mu niti s tem ni uspelo. Vrhovni sodniki so pojasnili, da kaznivosti žaljivega izražanja ni mogoče izključiti s sklicevanjem na svobodo izražanja, kadar takšne izjave temeljijo na neresničnih dejstvih, in so zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnili.

Ustavni sodniki menili drugače

Jelinčič je poskusil še enkrat in je vložil pritožbo na ustavno sodišče. Ustavni sodniki so njegov primer natančno proučili in izdali 13 strani dolgo sodbo. Da bi zadevi prišli do dna, so si ogledali tudi Jelinčičevo sporno televizijsko izjavo in ugotovili, da z njo ni prizadel integritete pravosodja na splošno. V obrazložitev svoje odločitve so med drugim zapisali, da je »pritožnik izrazil svoje mnenje o stanju davčne uprave, o ravnanju tožilstva, odvetnika obtoženca ter sodišča na splošno. Sporne izjave so bile sestavni del obsežnejše kritike, niso pa pomenile napada na pravosodni sistem in tožilstvo kot celoto,« k temu pa še dodali, »da sta ne glede na to Jelinčičevi izjavi presegli mejo spoštljive komunikacije in pomenili žaljivo kritiko tožilca«.

Kljub temu so ustavni sodniki menili, da so okrožni, višji in vrhovni sodniki Jelinčičevo obsodbo oprli na presojo, ki ne upošteva ustavnih meril varstva svobode izražanja. S tem so domnevno Jelinčiču kršili pravico iz 39. člena ustave, ki zagotavlja svobodo izražanja misli in govora ter javnega nastopanja.

Ustavno sodišče je sredi letošnjega maja razveljavilo sodbe okrožnega, višjega in vrhovnega sodišča in zadevo v ponovno odločanje vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

Absolutno zastaranje maja 2012

Okrožno sodišče je po preučitvi zadeve ugotovilo, da je bila za očitano kaznivo dejanje razžalitve v času storitve predpisana denarna kazen ali zapor do šest mesecev. Po določbah kazenskega zakonika pa kazenski pregon ni več dovoljen, če so pretekla tri leta od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izreči zapor do enega leta ali denarna kazen. Po 112. členu kazenskega zakonika je kazenski pregon zastaral v vsakem primeru, če je preteklo dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje pregona, torej v konkretnem primeru v šestih letih.

Očitano kaznivo dejanje je bilo storjeno 5. maja 2006, kar pomeni, da je kazenski pregon absolutno zastaral že 5. maja 2012, torej v času odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču. Zaradi nastopa absolutnega zastaranja kazenskega pregona je okrožno sodišče kazenski postopek proti Zmagu Jelinčiču Plemenitemu ustavilo.