Uživanje alkohola med mladimi vozniki velik problem

Ljubljana – V martinovem tednu, do 11. novembra, bodo policisti na naših cestah izvajali intenzivnejši nadzor z namenom zmanjšati število prometnih nezgod, ki jih povzročijo vozniki pod vplivom alkohola in drog. Cilj kampanje, ki jo pristojne institucije izvajajo večkrat na leto, je ničelna toleranca do teh snovi v prometu.

Kampanja ozaveščanja voznikov o škodljivem uživanju alkohola je bila v zadnjih letih že uspešna. »Vsakdo, ki sede za volan, se mora zavedati, da psihoaktivne snovi in vožnja ne sodijo skupaj, in to morajo spoštovati. Zaradi lastne varnosti in varnosti drugih. Psihoaktivne snovi vplivajo na spremembo vozniških sposobnosti in slog vožnje, zato pomenijo večje tveganje za prometno nezgodo. Že manjša količina popitega alkohola lahko povzroči usodno nesrečo,« opozarja Robert Vehovec, višji policijski inšpektor iz sektorja prometne policije.

Takšna opozorila so vedno utemeljena, čeprav je iz poročila ministrstva za zdravje razvidno, da je alkoholiziranih udeležencev v prometu vsako leto manj. Tudi policijski podatki dokazujejo, da se je od leta 2001 do leta 2013 njihovo število zmanjšalo z 20 na manj kot štiri odstotke. Leta 2001 so policisti med vozniki opravili 180.486 preizkusov alkoholiziranosti in imeli 36.313 opitih. Trinajst let pozneje so testirali kar 379.669 voznikov, alkoholiziranih pa jih je bilo za več kot za polovico manj kot leta 2001, »le« še 14.226.

»Ena od zaslug za zmanjšanje števila alkoholiziranih voznikov je gotovo nenehen policijski nadzor. Če ga ljudje pričakujejo in če se poleg tega še zavedajo, da je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana, se redkeje odločajo sesti za volan v vinjenem stanju. Drugi razlog pa je, da smo v vseh teh letih s preventivnimi aktivnostmi dosegli določeno stopnjo ozaveščenosti med ljudmi. Danes vožnje pod vplivom alkohola ne obravnavajo več niti kot neformalno normo. Dileme ni več. Po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, se je intenzivno govorilo o treh ubijalcih: hitrosti, varnostnem pasu in alkoholu. Rezultat tega je precej manj prometnih nesreč, posledično pa tudi povzročiteljev v stanju alkoholiziranosti. Lani je na naših cestah umrlo 116 ljudi v 114 prometnih nesrečah. Med njimi je bilo 35 povzročiteljev pod vplivom alkohola, kar pomeni 31 odstotkov. Leta 2000, na primer, je bilo alkoholiziranih 112 povzročiteljev prometnih nesreč ali 37 odstotkov,« pove Vehovec.

Prelomno leto 2008

»Delež povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola je v zadnjih letih okoli deset odstotkov. Do leta 2007 je bilo, na primer, še za dobro tretjino voznikov, ki so pijani povzročili prometno nesrečo s smrtnim izidom. Trend se je začel zmanjševati po letu 2008, najnižjo stopnjo pa je dosegel leta 2011, s 23 odstotki, in se lani ustavil na približno 30. Še vedno so problematični povratniki, tako imenovani »kronični« uživalci alkohola, ter alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč, ki sodijo v starostno skupino voznikov od 24 do 34 let. V prihodnje bo zato treba še intenzivneje ukrepati med omenjenimi ciljnimi skupinami,« pravi Nataša Blažko, iz sektorja za krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj na ministrstvu za zdravje.

Uživanje alkohola med mladimi vozniki je torej še vedno skrb vzbujajoče. Ne le zato, ker je ta pomemben vzrok za poškodbe in smrti med mladimi, ampak tudi zaradi daljnosežnih negativnih posledic, ki jih ima zgodnje uživanje alkohola na oblikovanje samozavesti, na sposobnost vzpostavljanja kakovostnih socialnih mrež, na razvoj možganov, na poznejši razvoj zasvojenosti in splošno zdravje. Mladim je treba pokazati, da se je mogoče zabavati tudi brez alkohola, da je takšna zabava lahko celo bolj kakovostna in predvsem bolj pristna. Predvsem pa jih je treba prepričati, naj vinjeni ne sedejo za volan.

Dr. Maja Zorko z Nacionalnega inštituta za javno zdravje potrjuje, da se Slovenci v glavnem že dobro zavedamo nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola, saj »smo v raziskavi med prebivalci Slovenije, starimi od 15 do 64 let, ugotovili, da so večinoma naklonjeni novim ukrepom. Med vsemi ukrepi, kot so, na primer, prepoved oglaševanja alkoholnih pijač, zmanjšanje števila prodajnih mest alkohola in višje cene, so z največjim deležem podprli ukrepe za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola. Kar 84 odstotkov jih je menilo, da bi se moralo naključno testiranje alkohola v izdihanem zraku voznikov izvajati vse leto, 70 odstotkov pa jih je menilo, da bi morala biti dovoljena količina alkohola v krvi 0,0 za vse voznike. V anketi smo ugotovili, da več kot polovica, 52 odstotkov, prebivalcev Slovenije meni, da oseba dve uri pred vožnjo lahko pije alkoholne pijače. Ženske so bile v primerjavi z moškimi glede alkohola in vožnje strožje.«

Sistematični pristop

Ti podatki vlivajo na upanje, da je ničelna toleranca do alkohola v prometu uresničljiv cilj. »Gotovo lahko pozitivne rezultate pripišemo sistematičnemu in usklajenemu pristopu ministrstev, pristojnih agencij, strokovnih služb in organizacij ter civilne družbe, ki sodelujejo v Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa, v katerem ima preprečevanje udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi, pomembno vlogo. K zmanjševanju uživanja so pripomogle tudi spremembe prometne zakonodaje, ki so poleg represivnih ukrepov prinesle nove, na primer zdravstveni pregled s svetovanjem pri družinskem zdravniku, rehabilitacijske in psihosocialne delavnice in podobno,« poudarja Nataša Blažko.

Največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola se zgodi ob koncih tedna, ob petkih in sobotah, ter v poznih nočnih in zgodnjih jutranjih urah. Po obdobjih leta so najbolj problematični pomladni in poletni meseci, še huje pa je v času martinovanja in prednovoletnem času. Največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola se zgodi na regionalnih in lokalnih cestah v naseljih ter v njihovi bližini. Policisti ugotavljajo, da so alkoholu navadno pridruženi še drugi vzroki za nesrečo, najpogosteje prevelika hitrost in nepravilna smer ali stran vožnje.