V času smrti zdravljenje poznali le v Ameriki

Ljubljana − S pričanjem dveh od treh sodnih izvedencev z ljubljanske medicinske fakultete, ki so leta 2006 pripravili izvedensko mnenje o poteku zdravljenja in smrti triinpolletnega Nejca, se nadaljuje ponovno sojenje. Višje sodišče je namreč razveljavilo sodbo, s katero je okrožno zavrnilo tožbeni zahtevek matere fantiča, ki je oktobra 2003 umrl zaradi domnevne malomarnosti zdravnikov ljubljanskega kliničnega centra.

»Na imunološko kliniko smo hodili na preiskave in verjeli, da smo v dobrih rokah,« je na zadnjem naroku razložila mati pokojnega Nejca, ki je leta 2000, ob porodu dvojčkov Tadeje in Nejca, izvedela, da je prenašalka XLP. To je dedna bolezen imunskega deficita, vezanega na kromosom X. »XLP je dedna imunska pomanjkljivost, ker se nekateri limfociti nebrzdano razmnožijo, s tem pa se poveča možnost okužbe, kar lahko privede do smrti,« je razložil dr. Vladimir Kotnik, eden od treh avtorjev izvedenskega mnenja iz leta 2006.

Raziskovalna tema

V času od leta 2000 do danes se je znanje na področju zdravljenja XLP povečalo, vendar pa so se leta 2003, ko je bilo na nitki Nejčevo življenje, z zdravljenjem te bolezni ukvarjali le v Ameriki, je razložil Kotnik: »Bila je raziskovalna tema.«

Mati pa je prepričana, da bi Nejcu lahko pomagali že leta 2003 oziroma že prej, saj so ji ob rojstvu dvojčkov povedali za njeno bolezen, ki se po materi prenaša na moške potomce. Zaradi te bolezni oziroma zaradi zapletov, ki so povezani z njo, sta mlada umrla dva njena brata. Zato je tudi Nejc imel glede na družinsko anamnezo večjo predispozicijo za bolezen XLP, je potrdil tudi dr. Kotnik.

Vendar pa zdravniki Nejcu za časa življenja niso naredili genske analize, ki bi potrdila ali ovrgla dedno gensko pomanjkljivost. Šele po njegovi smrti je bila na zahtevo njegove matere v laboratoriju kliničnega centra opravljena genetska analiza, ki je dokazala, da je imel XLP, kar pa bi lahko, tako trdi mati, zdravili s z presaditvijo kostnega mozga, ki bi ga darovala sestra dvojčica. S tem bi bile njegove možnosti preživetja 90-odstotne, je prepričana. Za njenega sina bi lahko našli primerno zdravljenje, če bi že prej opravili genetsko diagnostično preiskavo.

Presaditve kostnega mozga pri otrocih izjemno redke

Sodni izvedenec dr. Milan Čižman, pediater infektolog, je opozoril, da ne ve, ali so leta 2003 v Sloveniji opravljali genetske analize za XLP. Vsekakor pa pri tako majhnih otrocih, kot je bil Nejc, tudi po svetu niso opravljali številnih transplantacij kostnega mozga, ker so ti posegi nevarni oziroma celo smrtni za darovalca ali darovanca. Leta 2003, je povedal dr. Čižman, so v svetu opravili transplantacijo kostnega mozga pri 12 otrocih, od tega so štirje umrli. Pa tudi od teh 12 otrok so bili le trije mlajši od treh let.

Na vztrajno spraševanje Nejčeve mame, kdo bi moral napisati napotnico za gensko preiskavo, pa je dr. Čižman povedal, da bi oddelek za alergologijo in imunologijo moral preveriti, ali so tovrstne preiskave pri nas možne. »Toda po tem, ko bi to ugotovili, ostaja vprašanje, kako naprej,« je opozoril izvedenec, prepričan, da »ne gre«, da bi opravili transplantacijo in bi otrok umrl.

Ker se tretji izvedenec dr. Borut Peterlin ni pojavil na sodišču, je sodnica Doris Jarc preložila obravnavo. Naknadno bo odločila, koliko dodatnih prič, ki jih zahtevata ena in druga stran, bo še poklicala na prostor za priče. Vsekakor pa si mati in njen pooblaščenec David Sluga želita slišati dr. Volkerja Schusterja z univerzitetne klinike v nemškem Leipzigu, ki je vodilni evropski strokovnjak za zdravljenje otrok z XLP in ki naj bi se opredelil do slovenskega izvedenskega mnenja. Naši izvedenci, je opozoril odvetnik Sluga, so pristranski, »saj so s toženima strankama tako ali drugače statusno povezani«.

Obenem se zavzemata za pričanje tožnice, ki poskuša z odškodninskim zahtevkom − od kliničnega centra in zavarovalnice Adriatic Slovenica v svojem imenu zahteva 25.000 in v imenu Nejčeve sestre dvojčice 16.000 evrov − dokazati, da zdravniki pediatrične klinike pri zdravljenju Nejca niso naredili vsega, kar bi morali. Temeljna zdravniška doktrina je, je opozoril Sluga, da če imaš na razpolago smrt pacienta ali možnost preživetja, je vedno treba narediti vse za zagotovitev preživetja.

Sojenje se bo nadaljevalo konec oktobra.