V kazenskem postopku zaslišali okrog 400 prič

Friderika Kresal po oceni višjega sodišča ni ravnala nezakonito. Razmišlja o odškodninski tožbi.

Objavljeno
20. februar 2015 14.15
vidic/friderika kresal
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika

Ljubljana – Po maratonskem procesu na tukajšnjem okrajnem sodišču in zaslišanih kakšnih 400 pričah, je bila Friderika Kresal, nekdanja predsednica Zbornice fizioterapevtov Slovenije, že pred slabim letom oproščena očitkov tožilstva, da je storila kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi ugodnosti. S tem se je zdaj strinjalo tudi višje sodišče.

Friderika Kresal, nekdanja predsednica Zbornice fizioterapevtov Slovenije, bolj znana tudi kot mati nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal, se je na zatožno klop okrajnega sodišča usedla po prijavi nekdanje informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar. Tako Kresalova kot soobdolžena Nada Horjah, v postopku se je znašla kot predstavnica pravne osebe zbornice, sta očitke tožilstva ves čas zavračali. Da bi o domnevni preslepitvi pri pridobitvi ugodnosti resnici prišli do dna, je okrajna sodnica kot tekočem traku zasliševala fizioterapevtke in fizioterapevte iz vse Slovenije.

Postopek se je začel po prijavi informacijske pooblaščenke

Kazenski postopek se je začel po ovadbi informacijske pooblaščenke, češ da je zbornica nezakonito obdelovala osebne podatke najmanj 522 fizioterapevtov, ki jih je brez njihove vednosti vpisala na svoj seznam in si na ta način menda pridobila javna pooblastila.

Zbornica je namreč jeseni 2005 pridobila javno pooblastilo za oddajo nalog s področja fizioterapije na podlagi javnega razpisa, po katerem mora zbornica združevati najmanj 60 odstotkov vseh zdravstvenih delavcev, ki izvajajo naloge s področja fizioterapije. Na razpis se je prijavilo tudi društvo fizioterapevtov, a je bila njihova prijava zavrnjena.

Pirc Musarjeva je ovadila tudi tedanjega ministra za zdravje Boruta Miklavčiča in nekdanjega ministra Andreja Bručana. Ovadbo zoper njiju je tožilstvo zavrglo, proti zbornici in njeni tedanji predsednici pa februarja 2010 vložilo obtožni predlog.

Kresalova se je zagovarjala, da so na prijavi na razpis navedli zgolj podatke iz registra članstva zbornice, saj je bil ob njeni ustanovitvi sprejet sklep, da so člani Društva fizioterapevtov Slovenije samodejno tudi člani omenjene zbornice. »Plačevanje članarine ni bilo obvezno in ni pomenilo, da se član, ki ne plačuje članarine, izključi,« je v zagovoru dejala Kresalova in dodala, da je bil član zbornice hkrati lahko tudi član društva.

Leta 2005 je bilo tako po ocenah zbornice 1421 fizioterapevtov, v zbornico pa je bilo vključenih 1080 članov, kar predstavlja 77-odstotni delež, pri čemer so po besedah Kresalove jasno navedli, da so k uradnemu podatku Inštituta za varovanje zdravja Slovenije iz 2002. o 844 aktivno zaposlenih fizioterapevtih prišteli še tiste, ki so v vmesnem času diplomirali oziroma končali šolanje. »Tudi društvo je med člane štelo upokojence in študente, kar se očita zbornici,« je še povedala.

Okrajno sodišče je po dolgotrajnem sojenju – po predobravnavnem naroku oktobra 2012 je bilo razpisanih še 25 narokov za glavno obravnavo, na katerih je zaslišalo okrog 400 prič, večinoma fizioterapevtov – ugotovilo, da je imela zbornica takrat v resnici več kot 60 odstotkov članov vseh aktivnih fizioterapevtov in je izpolnjevala pogoj razpisa o članstvu, zaradi česar ne gre za pridobivanje ugodnosti z navajanjem neresničnih podatkov. Zbornica je vmes prenehala obstajati in je izbrisana iz poslovnega registra. Sledila je oprostilna sodba tako za Kresalovo kot za zbornico.

Zoper odločitev okrajnega sodišča se je pritožila okrožna državna tožilka, višje sodišče v Ljubljani pa je pred dnevi s sodbo pritožbo tožilke v celoti zavrnilo kot neutemeljeno. S tem sta bili Friderika Kresal in Zbornica fizioterapevtov Slovenije pravnomočno oproščeni.

Iz Odvetniške pisarne Mira Senice, ki je zastopala Kresalovo, so sporočili, da njena stranka zdaj razmišlja o odškodninski tožbi zoper nekdanjo informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar, saj da so bili vsi postopki (tudi prekrškovni se je ustavil, upravno sodišče pa je kot nezakonito odpravilo odločbo), ki jih je proti njej sprožila informacijska pooblaščenka, neutemeljeni.