Tiskane izdaje
Ljubljana – Planinska zveza Slovenije pred vrhuncem turistične sezone v gorah opozarja na rjavega medveda na območju Triglavskega narodnega parka, kjer se bolj ali manj stalno zadržuje od pet do deset kosmatincev.
Šest dni po tem, ko je na cesti med Gospodično in Vahto na Gorjancih medved napadel 53-letnega lovca in ga poškodoval, je planinska zveza obiskovalce planin in gora opozorila na navzočnost rjavega medveda v Triglavskem narodnem parku. Planinska sezona je pred vrhuncem, zato se vsak dan povečuje množica planincev, med katerimi si jih veliko za svoj cilj izbere najvišjo goro v Julijskih Alpah in Sloveniji, ki leži v osrčju narodnega parka.
Konec julija našli kadaver
Po podatkih javnega zavoda Triglavski narodni park se na tem območju v povprečju stalno zadržuje od pet do deset rjavih medvedov. Nekaj je stalnih prebivalcev parka, medtem ko ga drugi »obiščejo« občasno oziroma ga samo prečkajo. V narodnem parku so medveda nazadnje opazili konec julija, ko so na območju Vogla našli kadaver mlajšega medveda. Preiskava inštituta za patologijo, divjad, ribe in čebele na ljubljanski veterinarski fakulteti je potrdila, da je žival poginila zaradi napada starejšega in večjega medveda. »Takšen dogodek je prava redkost in smo ga v Triglavskem narodnem parku zaznali prvič. Glede na to, da rjavi medved lahko prehodi tudi nekaj deset kilometrov na dan, prebivalce in obiskovalce narodnega parka opozarjamo na povečano možnost srečanja z medvedom,« je planinska zveza zapisala na svoji spletni strani. Obiskovalcem parka zato priporočajo, naj se pred odhodom seznanijo z življenjskimi navadami rjavega medveda in prilagodijo svoje ravnanje možnemu srečanju z njim.
Kot so še pojasnili, opozorila niso izdali zato, da bi širili med ljudmi strah pred medvedom, temveč da bi jih opozorili, naj bodo na območjih, kjer lahko naletijo nanj, previdni. Medved izredno dobro sliši in še bolje voha, vendar precej slabše vidi, zato ga je po oceni planinske zveze zelo težko presenetiti in se mu neopazno približati.
Kako preprečiti srečanje
Ob obisku gozdov in planin je tako ključno poskrbeti, da medveda sploh ne srečamo. »Med hojo po slabše preglednem gozdu bodite glasnejši (glasna hoja, žvižganje, normalen pogovor, brcanje kamenja ali udarjanje s palico po deblu dreves). S tem medveda že na daleč opozorite nase,« pojasnjujejo na zvezi. Če med sprehodom ali turo v hribih naletite na kadaver, nezakonito odvržene klavniške odpadke ali krmišča, se ne zadržujte v njihovi bližini. Odveč ni niti opozorilo, da ne hodite za medvedovimi sledovi. Če se v gozd podate s psom, naj bo na povodcu, na območjih s stalno navzočnostjo medveda pa se maja in junija sprehodu s psom raje odpovejte, svetujejo na planinski zvezi.
Kljub vsem preventivnim ukrepom medveda lahko vseeno srečate. »Se pa srečanja še vedno dogajajo zelo redko in samo v nekaterih primerih: če se medvedu približamo tiho in iz smeri proti vetru, tako da nas ne more slišati ali zavohati, če ga presenetimo, ko je zatopljen v razkopavanje štorov, obračanje kamenja in med drugim iskanjem hrane, ali če medvedko z mladiči presenetimo med skrbjo za mladiče (če ji nekoliko popusti običajna pozornost),« še pravijo.
Ob bližnjih srečanjih z medvedom, še zlasti medvedko z mladiči, je po navedbah zveze izid srečanja precej odvisen od človekovega odziva, saj samec napade le, če se počuti skrajno ogroženega, samica pa tudi, če domneva, da človek ogroža njene mladiče.
Če vidimo medveda daleč, bližnjega srečanja najverjetneje sploh ne bo. »Če pa se približamo kritični razdalji, lahko medved, pogosteje pa medvedka z mladiči, izvede poseben zastraševalni nastop oziroma navidezni ali strašilni napad.«
Če se medved zapodi
