V odločitvi sodišča Kangler vidi padec pravne države

Policijski prepisi prisluškovanja bodo ostali v kazenskem spisu, kajti za okrajno sodnico niso sporni.

Objavljeno
15. oktober 2015 19.32
Slovenija, Maribor, 26.10.2012 - Franc Kangler, vedezevalka Karin Jezovita in Tanja Vindis Furman foto:Tadej Regent/Delo
Rober Galun, Maribor
Rober Galun, Maribor
Maribor – »Danes je v tej sodni dvorani padla pravna država. Prepričan sem, da to sodišče ne spoštuje sodbe vrhovnega sodišča. To je le dokaz več, da gre za politični proces,« je bil jezen in razočaran Franc Kangler. Sodnica namreč ni izločila za obrambo spornih prepisov telefonskih pogovorov.

Okrajna sodnica Sonja Krajnc je predlog Kanglerja in njegovega zagovornika Marka Bošnjaka zavrnila kot neutemeljen, pri čemer se je oprla na odločbo vrhovnega sodišča. Po njenih besedah zakon ne določa, kdo bo opravil prepis prestreženih pogovorov, če to stori že policija, pa mora preiskovalni sodnik opraviti le kontrolo.

Bošnjak in Kangler sta izločitev dokazov tožilstva predlagala, ker preiskovalni sodnik ni odredil prepisa prisluškovanja, temveč je policija to naredila kar sama. Poleg tega je del prepisov na lastno pobudo priložila predlogu za podaljšanje prikritih preiskovalnih ukrepov.

Obrambnega procesa jima ni uspelo preobrniti niti s trditvijo, da je bil Kangler s sodnikom Janezom Žirovnikom, ki je podpisal odredbe za prikrite preiskovalne ukrepe, v hudem sporu. Kangler je bil namreč kot poslanec član parlamentarne komisije za nadzor nad tajnimi službami, Žirovnik pa v tistem času visoki uslužbenec Sove.

Sodnica neomajna

Sodnica je menila, da Kangler ni dovolj konkretiziral sporov z Žirovnikom, ki bi lahko vzbujali dvom o sodnikovi nepristranskosti. To po sodničinem prepričanju ne izhaja niti iz notarsko overjene izjave nekdanjih Kanglerjevih poslanskih kolegov Rudolfa Mogeta in Jožefa Jerovška.

Kangler se je na njeno odločitev odzval precej nejevoljno. Vprašal se je, kako naj se glede na sodbo vrhovnega sodišča sploh zagovarja. To je namreč pravnomočno obsodbo na sedem mesecev zapora zaradi sumljive dodelitve stanovanja vedeževalki Karin Ježovita razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo.

»Navedeno kaznivo dejanje ostro zanikam, saj nisem storil ničesar drugega, kot podpisal predlog. Postopek dodelitve službenega stanovanja je v celoti vodil javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor. Oni so objavili razpis, oni so sprejeli vloge in opravili prvo filtriranje, kdo ustreza pogojem,« se je branil Kangler. Sam se je do tega le opredelil, poleg tega je bila Ježovita edina kandidatka, je poudaril in pribil, da je bila s prvo sodbo stanovanjskemu skladu povzročena škoda, saj je po njegovih podatkih stanovanje, za katero je Ježovita plačevala skoraj 400 evrov najemnine, zdaj prazno.

Mnenja se krešejo tudi o razlagi sodbe vrhovnega sodišča. Medtem ko obramba meni, da so vrhovni sodniki jasno povedali, da Kanglerja ni mogoče preganjati zaradi kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, temveč bi lahko, kot izhaja iz sodbe, opis ravnanja pomenil zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, tožilka Saša Lutarič vztraja pri prvem in kot dokaz še naprej predlaga poslušanje prisluhov.

Priče bodo še zaslišali

V nadaljevanju postopka bo sodišče zaslišalo bolj ali manj vse priče, ki so nastopale že na prvem procesu, odločitev o tožilkinih dodatnih predlogih pa si je pridržalo do konca dokaznega postopka. Za odvetnika Bošnjaka je zlasti sporno predlagano zaslišanje predstavnice nepremičninske agencije Atrium, češ da je to nedopustna širitev obtožnega predloga.

Ta naj bi povedala, da sta si stanovanje, preden ga je stanovanjski sklad kupil, ogledali tako direktorica sklada Tanja Vindiš Furman kot Ježovita, kar naj bi nakazovalo, da je bilo vse dogovorjeno vnaprej. Ježoviti je zatem vrata razkošnega stanovanje odprlo ponarejeno potrdilo društva invalidov in posledično članstvo v svetu invalidov. Kangler trdi, da za ponarejeno referenco ni vedel.