V petih letih zapravil milijon več, kot je zaslužil

Sumljivi posli: tožilstvo Matjažu Skubetu očita, da je z goljufijo od 40 vlagateljev pridobil okoli 1,2 milijona evrov.

Objavljeno
20. december 2015 18.58
Slovenija, Ljubljana, 13.06.2011. Ilustracija - ustavno sodisce. Foto: Uros HOCEVAR/Delo
Mihael Korsika
Mihael Korsika
Ljubljana – Matjaž Skube, ki mu zaradi goljufije grozi od enega do osmih let zapora, se ni udeležil predobravnavnega naroka na ljubljanskem okrožnem sodišču. Sredstva so še vedno na trgu, terjatve za plačilo pa še niso potekle, zato tega denarja nima, je pojasnil njegov zagovornik.

Domnevno sumljive posle nekdanjega direktorja propadlega blejskega finančnega podjetja Asista Matjaža Skubeta je policiji leta 2012 prijavilo več oškodovancev, stekla je obsežna kriminalistična preiskava, med katero so gorenjski kriminalisti septembra istega leta s pomočjo kolegov z drugih policijskih uprav izvedli devet hišnih preiskav na območju Gorenjske, Ljubljane, Celja, Kopra in Nove Gorice ter zasegli dokaze, povezane s sumom goljufije.

Preiskava je bila končana lanskega januarja, ko so kazensko ovadili takrat 47-letnega moškega iz okolice Jesenic. »Moški je med letoma 2006 in 2008 z lažnivim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin o varnih in donosnih naložbah v finančne posle tipa ponzijeva shema ogoljufal več kot 40 vlagateljev in jim povzročil za več kot 1,2 milijona evrov premoženjske škode,« so ob vložitvi ovadbe pojasnili na policiji.

Obtoženi Skube vloženih sredstev po ugotovitvah policije ni vložil v dogovorjeno finančno naložbo, niti po dogovorjenem času oškodovanim vlagateljem ni vrnil glavnice in ni izplačal dogovorjenih 12,74 odstotka letnega donosa. Nekaj denarja je sicer vrnil oškodovanim vlagateljem, del ga je vrnil drugim vlagateljem, medtem ko naj bi več kot milijon evrov porabil za lastne potrebe. »S približno 500.000 evri nezakonito pridobljenega denarja je osumljenec razpolagal in ga uporabljal tudi tako, da ga je polagal na račun dveh gospodarskih družb, nato pa si je ta denar izplačeval kot plačo in prenos sredstev, s katerimi je plačeval osebne dolgove in financiral osebno porabo. S temi dejanji je poskušal zakriti nezakonit izvor denarja in navidezno prikazati, da izvira iz zakonitih poslov,« so lani še sporočili s policije.

Skube je sicer zavračal kakršnokoli krivdo. »Ne gre za nobeno ponzijevo shemo, tu je šel denar namensko za naložbe. Vlagatelji so bili seznanjeni z naložbo v sklad v Angliji, ki je nato delno propadel. Nekaj sredstev je bilo kljub temu že vrnjenih, dejansko pa je še 1,8 milijona evrov terjatev do tega sklada. Bankirji niso izpolnili pogodbenih obveznosti. Obstaja dokumentacija, ki je overjena, in trdim, da ne gre za nobeno kaznivo dejanje. Denar iščemo po drugih kanalih in ga vračamo,« je po poročanju Slovenskih novic januarja izjavil Skube.

Protipravne premoženjske koristi ni bilo

Predobravnavni narok na ljubljanskem okrožnem sodišču je bil namenjen izreku obtoženega o krivdi in predložitvi dokazov. Čeprav je sodišče dobilo povratnico, da je Skube sodno vabilo na predobravnavni narok prejel, nanj ni prišel. »Ker je bil na obtožnico podan ugovor, se šteje, da krivde ne priznava,« je povedala okrožna sodnica Jasmina Javornik.

Temu je pritrdil tudi njegov zagovornik Luka Fabiani, ki meni, da protipravna premoženjska korist kot kaznivo dejanje ni podana. »Dejstvo je, da je sredstva plasiral na finančne trge dolgoročno. Glede na to, da obveznosti še niso zapadle, sredstev ni mogel vrniti, saj jih še nima,« je na naroku zatrdil zagovornik. Po besedah Fabianija, ki se je s Skubetom pogovarjal le po telefonu, medtem ko ga v živo še ni videl, je sicer velika možnost, da bo denar kmalu vrnjen.

Denarja nima niti za prevod

Ob tem je v spis vložil potrditveno pismo v angleškem jeziku (letter of comfirmation), ki ga je podpisal Alex Schlosser iz podjetja BBGS Investments iz nemškega kraja Prien am Chiemsee. V pismu je Schlosser zagotovil, da bo Skubetu v kratkem vrnil milijon evrov, iz česar bo ta lahko izplačal oškodovance. Zagovornik ni priskrbel prevoda v slovenščino, ker je pismo prejel po elektronski pošti šele dan pred narokom, pri tem pa je opozoril, da je Skube brez vseh sredstev in prevoda ne more plačati, zato je zaprosil, naj ga priskrbi sodišče.

Schlosser sicer očitno ni edini, ki Skubetu zagotavlja, da mu bo vrnil denar. Zagovornik je namreč predlagal še zaslišanje ženske, ki naj bi prav tako jamčila za izplačilo investicij v vrednosti 2,23 milijona evrov, ter Hermana Breslerja iz Bodan Mineral Bank, ki ima sedež v Južnoafriški republiki. Bresler je po Fabianijevih navedbah jamčil za izvedbo in plačilo posla.

Poleg tega je zagovornik predlagal, naj sodišče na glavni obravnavi zasliši Tomaža Mubija. Ta naj bi bil kot sopodpisnik pogodb priča in organizator poslov. »Obramba njegovega naslova nima,« je dejal Fabiani, prav tako ga nima sodišče. Kot je povedala sodnica, Mubija namreč zaradi drugih zadev išče tudi sodišče, a ga do zdaj ni odkrilo.

Na sojenju bodo neposredno zaslišali vseh 40 oškodovancev, izmed katerih le Boris Mesec ni vložil premoženjskopravnega zahtevka. Predobravnavnega naroka pa se je udeležil direktor blejskega podjetja Perftech Janez Kožuh, ki zahteva 21.000 evrov. Kot je pozneje povedal, je v posel vložil omenjeno vsoto, prve tri mesece po podpisu pogodbe mu je Skube nakazal po 500 evrov, potem pa so se nakazila ustavila, pri čemer je Skube po Kožuhovih besedah začel dajati obljube in se vedno bolj besedno zapletati. »Teh ljudi, ki jih je danes predlagal za priče, ni meni nikoli omenil,« je še dodal Kožuh.

Tožilstvo je kot dokaz nečednih poslov predložilo odločbo finančne uprave s 4. avgusta letos, iz katere je po njegovih navedbah razvidno, da je Skube v obdobju od leta 2007 do 2011 zapravil milijon evrov več, kot je imel zakonitih prihodkov.