Tiskane izdaje
Ljubljana - V poletnih mesecih je bilo v zadnjih letih največ žrtev na slovenskih cestah. Po podatkih agencije za varnost prometa je v zadnjih letih v juniju, juliju in avgustu povprečno umrlo 38 ljudi, 300 pa se jih je v prometnih nesrečah huje poškodovalo. Prevelika in neprilagojena hitrost ostajata glavni problem na slovenskih cestah, po poročanju STA opozarjajo v agenciji.
V zadnjih letih se je stanje varnosti v prometu precej izboljšalo, saj je v poletju 2011 umrlo trikrat manj udeležencev kot v poletju leta 2007. Kljub izboljšanju stanja v zadnjih letih pa v agenciji na podlagi napovedi opozarjajo na možnost ponovnega povečanja števila umrlih in hudo poškodovanih v poletnih mesecih.
Lani je bilo do 5. julija po podatkih policije 72 smrtnih žrtev, v enakem obdobju letos pa 52, kar je za skoraj 28 odstotkov manj kot lani. Zato policisti opozarjajo voznike, naj poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev.
Med turistično sezono na varnost vplivajo tudi vročina in gostejši promet
Poleg vročine in gostejšega prometa je med turistično sezono na cestah tudi več tujih voznikov, ki prihajajo iz različnih okolij, z različnimi vozniškimi izkušnjami, znanji ter navadami, opozarjajo v policiji. Z visokimi temperaturami, ki povzročajo utrujenost voznikov, in večjo raznovrstnostjo udeležencev v cestnem prometu pa se poveča tudi tveganje za nastanek prometnih nesreč.
Prevelika in neprilagojena hitrost ostaja po navedbah agencije za varnost prometa problem številka ena na slovenskih cestah, v poletnih mesecih pa ta med dejavniki prometnih nesreč poleg utrujenosti dodatno izstopa. Po podatkih agencije se je letos 45 odstotkov smrtnih prometnih nesreč zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti. Največ omenjenih prometnih nesreč se dogaja ob vikendih, in sicer več kot 60 odstotkov.
Neprilagojena hitrost je še posebej nevarna na cestah zunaj naselja, saj se tu hitrost pojavi kot vzrok za nastanek prometne nesreče v več kot 80 odstotkih vseh smrtnih prometnih nesreč. Dovolj je zgolj trenutek nepazljivosti, opozarjajo v agenciji, zato pozivajo voznike, da dosledno upoštevajo vse omejitve hitrosti ter opozorila na nevarnosti. Poleg tega pa naj se pri prehitri vožnji v bližini, kjer prebivajo ali delajo, ne zanašajo na poznavanje cestne infrastrukture ter običajnega prometa na njej.
Utrujenost botruje 10 do 20 odstotkom smrtnih prometnih nesreč
Utrujenost je eden izmed glavnih povzročiteljev 10 do 20 odstotkov vseh smrtnih prometnih nesreč, vročina pa še poslabša utrujenost. Ko vozniki med vožnjo začutijo znake zaspanosti, naj za 10 do 20 minut zadremajo in tako preprečijo nekaj utrujenosti in slabega počutja, svetujejo v agenciji.
Priporočajo, da si vozniki med vožnjo pogosto vzamejo odmor najmanj na vsaki dve uri za 10 do 20 minut, izstopijo iz avta, se nadihajo svežega zraka, razgibajo ter zaužijejo veliko brezalkoholne pijače. »Vozite v ustreznem psihofizičnem stanju,« pozivajo v agenciji in posebej opozarjajo motoriste, »vozite z glavo«.
Eden izmed najpogostejših vzrokov prometnih nesreč med motoristi je namreč prav hitrost. Letos je na slovenskih cestah umrlo devet voznikov motornih koles oz. 40 odstotkov manj kot v preteklem letu. Kljub temu je po mnenju agencije pomembno zavedanje, da je vožnja motornega kolesa duševno in fizično zahtevnejša kot vožnja z avtomobilom.
Motoristom svetujejo uporabo zaščitnih oblačil s čim več odsevniki, čelade svetle barve ter odsevnega brezrokavnika. »Imejte prižgane luči, uživajte v vožnji ter ne sproščajte adrenalina in ne preizkušajte zmogljivosti motornega kolesa, saj s tem spravljate v nevarnost tudi ostale udeležence v prometu,« so motoriste pozvali v agenciji za varnost prometa.
Vožnja poleti je drugačna od vožnje v drugih obdobjih leta. Lepo vreme in poletna sproščenost lahko botrujeta manjši previdnosti na cestah, zato v policiji opozarjamo na previdno vožnjo ob doslednem spoštovanju cestnoprometnih predpisov, še povzema STA.
