V preiskavi Valanta sodelovali tudi Izraelci

Zloraba notranjih informacij: Stanetu Valantu grozi pet let zapora v zadevi preprodaje delnic in prevzema družbe Etol.

Objavljeno
09. oktober 2014 22.25
Stane Valant
Suzana Kos, Ozadja
Suzana Kos, Ozadja
Ljubljana – Stanetu Valantu, nekdanjemu bančniku in prvemu človeku NFD Holdinga, ki je na vrhuncu svoje moči upravljal za skoraj milijardo evrov premoženja in sodeloval med drugim z Igorjem Bavčarjem pri njegovem poskusu prevzema Istrabenza, grozi do pet let zapora. Osumljen je zlorabe notranjih informacij pri prodaji družbe Etol iz Škofje vasi, zaradi česar je bil pred dnevi že vabljen na zaslišanje k preiskovalni sodnici ljubljanskega okrožnega sodišča.

Na vprašanje, ali se morda boji, da se bo na poti v zapor pridružil Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju, Valant odgovarja, da očitkov iz ovadbe glede Etola po nasvetu odvetnikov ne more komentirati. Valant je Bavčarju pomagal pri poskusu prevzema Istrabenza, kar je Valantovemu imperiju odneslo več kot 120 milijonov evrov. Pogovor s človekom, ki je bil zraven pri večini pomembnejših gospodarskih zgodb po osamosvojitvi in o sebi pravi, da je bil v dobrih odnosih z vsemi predsedniki vlad, bomo objavili v jutrišnji Sobotni prilogi. V intervjuju sicer poudarja, da se, če bi vedel o Bavčarjevih poslih vse to, kar se ve zdaj, z njim sploh ne bi pogovarjal.

Ugotovitve preiskave

Valant je bil pred dnevi vabljen na zagovor k preiskovalni sodnici ljubljanskega okrožnega sodišča Dunji Franken. Tožilstvo je namreč proti njemu (in proti Zdenku Podlesniku, Zoranu Planinšcu in odvetniku Srečku Jadku) predlagalo uvedbo sodne preiskave. Zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije pri poslih z delnicami Etola mu po kazenskem zakoniku grozi do pet let zapora.

Iz dokumentacije tožilstva izhaja, da so v preiskavi sodelovali tudi z izraelskimi varnostnimi organi, ki so pridobili izjavo Orija Yehudaija, predstavnika družbe Frutarom Switzerland, ki je prevzela Etol. Kot je razvidno iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvo, se je Valant, kot predstavnik največjega delničarja Etola, z omenjenim Izraelcem prvič sešel na Dunaju konec leta 2011, na sestanku pa je Yehudai izrazil zanimanje za pridobitev kontrolnega deleža v Etolu, in sicer po 130 do 140 evrov za delnico (takrat so na organiziranem trgu kotirale po 72 do 75 evrov). Januarja naslednje leto so se sešli v Ljubljani in Valant je dejal, da je pripravljen pomagati pri pridobitvi preostalih delnic Etola, pod pogojem, da se za posel dogovorijo, ter ponudil, da po svojih poznanstvih omogoči družbi Frutarom Switzerland pridobitev kontrolnega deleža v Etolu še pred objavo prevzemne ponudbe. Za pravno pomoč je predlagal odvetnika Srečka Jadka, ki velja za strokovnjaka za prevzeme. Ori Yehudai je vlogo Valanta v pogovoru z izraelskimi varnostnimi organi jasno opredelil kot vodilno.

Kako so zadevo izpeljali

Valant je informacijo o nameravanem prevzemu Etola sporočil Zdenku Podlesniku in mu priporočil pridobitev večje količine delnic Etola, Podlesnik (tedaj član nadzornega sveta Etola in zastopnik družbe Energo Denus, ki mu je sicer agencija za trg vrednostnih papirjev po dolgih letih oktobra lani vzela dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika) pa je informacijo posredoval še Zoranu Planinšcu (direktorju družbe Energo Denus, katere dejavnost je sicer distribucija elektrike). Ta dva sta nato od drugih tedanjih lastnikov delnic Etola – KBM Infonda, VOC Celje, Maksime Invest in Diamonda oziroma NKBM – pridobila dobrih 56.000 delnic po 120 do 140 evrov, ki jih je nato Planinšec prodal tujcem po 133 evrov. Energo Denus se je tako premoženjsko okoristil za nekaj več kot 300.000 evrov. NFD Holding je nekaj več kot 62.000 delnic Etola prodal po 141 evrov, posel pa je bil vreden dobrih 8,7 milijona evrov.

Borza obvestila ATVP

Zaradi števila transakcij z delnicami Etola na ljubljanski borzi tik pred objavo prevzemne ponudbe je borza Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) obvestila o sumu trgovanja z delnicami na podlagi notranjih informacij. Energo Denus, ki se sicer ukvarja z distribucijo električne energije, je imel leta 2011 le 447 evrov dobička, za nakup delnic Etola januarja 2012 in pred prodajo vrednostnih papirjev naprej pa ni najel posojila, s katerim bi izpeljal več kot sedem milijonov evrov vredno transakcijo. V Energo Denusu so ATVP, ki je podala kazensko ovadbo, odgovorili, da posojila niso najeli, saj je prodajalcem, od katerih so odkupili delnice, zadoščala garancija v obliki sredstev na fiduciarnem računu notarke Irene Florjančič Cirman; podrobnejših pojasnil pa niso navedli.

Iz dokumentov, ki jih imamo v uredništvu, je razvidno, da je tuji prevzemnik sicer 13. januarja 2012 na fiduciarni račun omenjene notarke pri Factor banki položil dobrih 20 milijonov evrov. Denar je bil namenjen izpeljavi dogovorjenih poslov. Zanimivo je tudi, da je družbo Energo Denus le nekaj dni pred sklenitvijo poslov z delnicami Etola kupil Zoran Planinšec in tudi postal njen edini zakoniti zastopnik.

Od dogovora januarja 2012, da bodo NFD Holding, Diamond, ki je veljal za Valantovo parkirišče delnic, ter Energo Denus pomagali do prevzema Etola do objave prevzemne ponudbe 11. februarja istega leta, je minil le dober mesec; le dan pred objavo prevzemne ponudbe pa sta bila z njo seznanjena uprava in nadzorni svet Etola.