Tiskane izdaje
Med smrtnimi žrtvami prometnih nesreč je povprečno 15 odstotkov pešcev, je na današnji novinarski konferenci poudarila Mateja Markl z Javne agencije RS za varnost prometa. Večina žrtev je starejših od 54 let, med poškodovanimi pa so tudi otroci. Več kot polovica prometnih nesreč s smrtnim izidom, tudi tistih, kjer so žrtve pešci, se zgodi v naseljih, je dejala Marklova.
Na agenciji pričakujejo, da bodo pešci najbolj ogroženi na Štajerskem, v osrednjeslovenski regiji in na Gorenjskem, zato bodo tudi njihove aktivnosti usmerjene zlasti na ta območja. Z njimi želijo pešcem sporočiti, da za večjo varnost z uporabo odsevnih teles lahko poskrbijo tudi sami, voznikom pa, naj bodo do pešcev zlasti v naseljih strpni.
Z akcijo, ki bo trajala od srede pa do 12. februarja, želijo po besedah Marklove slediti zlasti dvema ciljema, in sicer zmanjšati število prometnih nesreč z udeležbo pešcev in povečati uporabo odsevnih teles pri pešcih.
Med aktivnostmi je Marklova naštela akcije po šolah, preventivne aktivnosti za povečanje uporabe odsevnih teles in izobraževalne dogodke za starejše. Poleg tega bodo v sodelovanju s policijo in občinskimi redarstvi opozarjali voznike na previdno vožnjo pred prehodi za pešce.
Vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun je potrdil, da bo policija izvajala kratke poostrene nadzore, ki bodo temeljili na nadzoru voznikov na območjih prehodov za pešce. Ob tem je opozoril, da je letos na slovenskih cestah umrlo že šest pešcev. »Zelo zaskrbljujoče je to, da so štirje pešci umrli, ko so prečkali vozišče po zaznamovanem prehodu za pešce,« je dejal.
Janez Bertoncelj s Slovenske kolesarske mreže pa je danes predstavil pobudo o znižanju omejitve hitrosti v naseljih na 30 kilometrov na uro, pri čemer bi se občine lahko same odločile, na katerih območjih bi bila omejitev hitrosti lahko tudi višja.
Direktor Javne agencije RS za varnost prometa Ljubo Zajc je dodal, da je ta pobuda idealna priložnost za začetek širše razprave o sodobnih osnovah zagotavljanja varnosti pešcev in kolesarjev. Če želijo izpolniti zastavljeni cilj, po katerem bi do leta 2022 prepolovili število smrtnih žrtev in hudo poškodovanih pešcev, bo namreč treba definirati tudi sodobnejše ukrepe za varnost v cestnem prometu.
Med temi je Zajc poleg omenjene pobude izpostavil tudi reševanje problematike prometne varnosti s perspektive žrtve. Konkretno je mogoče pešce in kolesarje zaščititi na primer s podhodi in nadhodi ter z več kolesarskimi stezami, je še povedal direktor agencije.
