V slovenskih zaporih je čedalje več žensk

Ljubljana – S spreminjanjem družbene vloge žensk, ki prevzemajo čedalje odgovornejše naloge in pogosteje prihajajo v situacije, ki so povezane z večjimi tveganji, denimo v poslovnem svetu, očitno prihaja tudi do več odklonov od zakonitih ravnanj. V vodstvu uprave za izvrševanje kazenskih sankcij drugače ne znajo pojasniti skoraj 100-odstotnega porasta žensk v zaporu od leta 2010 do leta 2016.

Generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) Jože Podržaj je na včerajšnji tiskovni konferenci poleg že načrtovane gradnje novega moškega zapora tako napovedal tudi obnovo graščine na Igu, kjer domuje edini ženski zapor pri nas. Kot je povedal, so z letošnjim letom zmogljivost že povečali za 17 postelj, saj so na Igu odprli nov oddelek, namenjen zapornicam, ki kazen prestajajo na odprtem oddelku, trenutna kapaciteta je tako za 103 zapornic. Kljub temu pa je zapor na Igu še vedno prenapolnjen, je opozoril Podržaj. Obnovo naj bi začeli prihodnje leto, hkrati z gradnjo novega moškega zapora v Dobrunjah, po obnovi pa naj bi ženski zapor na Igu sprejel 140 zapornic. Podržaj meni, da se trend naraščanja števila žensk v zaporu ne bo nadaljeval z isto hitrostjo oziroma se bo ustavil, zato naj bi te zmogljivosti zadostovale.

Načrt za obnovo ženskega in gradnjo moškega zapora

Podržaj je pojasnil, da je bila v igri za nov ženski zapor tudi lokacija v Dobrunjah, vendar se je izkazalo, da bi oba zapora težko umestili na novo lokacijo in bi bili potrebni preveliki kompromisi. »Dejstvo pa je tudi, da je zavod na Igu zelo dobro vpet v lokalno okolje, interes, da zapor ostane tam, je izkazala tudi občina Ig,« je povedal Podržaj in dodal, da je poleg tega lokacija zelo primerna za vse, kar zapor potrebuje. Glede na to je prevladala odločitev za obnovo, s katero bo Slovenija prav tako dobila »sodoben in spodoben« ženski zapor.

Podržaj je ob tem pojasnili, da so priprave na gradnjo novega moškega zapora v polnem teku, čeprav odločitev za povsem nov zapor v Dobrunjah, ki bo sprejel 388 zapornikov, dejansko še ni bila sprejeta – je pa po njegovih besedah zelo blizu. Začetek gradnje je predviden prihodnje leto, vselitev pa leta 2020 oziroma 2021, je napovedal Podržaj.

Povšetova poka po šivih

Najbolj je, kot smo to poročali vsako leto ob predstavitvi letnih poročil, prezaseden zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, ki ga Ljubljančani poznajo kot »Povšetova« in ki poka po šivih. Sledijo mu zapora v Mariboru in Kopru in odprti oddelek Rogoza.

Lani je bilo v slovenskih zaporih za šest odstotkov manj zapornikov kot leto prej, povprečno število zaprtih je bilo 1378. Včeraj je bilo denimo v Sloveniji zaprtih 1387 ljudi, kar je, upoštevaje nove zmogljivosti na Igu, 48 več, kot dovoljujejo trenutne zmogljivosti. Te so namreč 1339 zaprtih.

Podržaj je zadovoljen, da lani ni bilo nobenega bega z zaprtega oddelka in nobenega samomora zapornika. V zaporih so sicer umrli trije ljudje, a je šlo v vseh primerih za naravno smrt. Kot eno najbolj pozitivnih dejstev je Podržaj ocenil, da je bilo manj uporabe prisilnih sredstev, po drugi strani pa so našli več prepovedanih predmetov.

V sistemu Ursiks se še vedno ubadajo s kadrovskimi težavami. Trenutno zaposlujejo 845 ljudi, od tega je 538 pravosodnih policistov. Trenutno poteka še nekaj zaposlitvenih postopkov, in čeprav bo kadrovski načrt po besedah Podržaja s tem praktično poln, pa intenzivno delajo na tem, da bi število zaposlenih postopoma povečali. Kot je povedal, se namreč spopadajo s preveliko preobremenjenostjo zaposlenih in prevelikim številom nadur, ki jih je bilo lani v primerjavi z letom prej precej več. Ljudje so po njegovih besedah izgoreli, zato se pojavljajo tudi druge težave, denimo v komunikaciji z zaprtimi in tudi sicer.

Spodbujanje dela in ustvarjalnosti

Podržaj je predstavil tudi strategijo Ursiks 2017–2020, aktualni projekt, ki vsebuje združene njihove cilje v prihodnjih treh letih. Ena največjih problematik je denimo delo zaprtih oseb. Po njegovih besedah dela namreč premalo zapornikov, zmogljivosti in sposobnosti za delo zaprtih pa so po njegovih besedah bistveno večje, kot trenutno zagotavljajo. S tem povezan projekt je tudi razvoj delovnih kompetenc zaprtih, na Ursiksu si v bodoče želijo za delo usposobiti čimveč zaprtih, ki naj bi tako zaposlitev našli tudi po prestani kazni. Projekt je vreden 980.000 evrov, 80 odstotkov sredstev zagotavljajo evropski skladi, prispevek države pa je 20 odstotkov. Projekt vsebuje izobraževalne programe (zdaj je v njih vključenih 74 zapornikov), delovno terapijo (v njej je bilo do zdaj vključenih 96 zaprtih) in program za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij. V ta program je bilo po besedah Podržaja vključenih 100 zaprtih, 59 jih je že pridobilo ustrezen certifikat.

Podržaj je omenil tudi projekt Vključujemo in aktiviramo, ki ga izvajajo skupaj z Javno agencijo za knjigo. »Gre za štiriletni projekt, ki je lani potekal v treh zavodih, tudi letos ga izvajajo v treh. Finančno ga podpira tudi Evropski socialni sklad in je namenjen ranljivim družbenim skupinam, med njimi zapornikom. Projekt spodbuja razvijanje ustvarjalnosti, kreativnega izražanja in pisanja, javnega nastopanja in podobno, s čimer se izboljšujejo socialne veščine in tudi pripravljenost na življenje po prestani zaporni kazni, zelo pozitivno pa vpliva tudi na vzdušje v zavodih, kjer to izvajajo,« je povedal Podržaj in dodal, da so njihove dosedanje izkušnje s projektom izjemno pozitivne.

Omenil je tudi problematiko zlorab odlogov in prekinitev prestajanja zaporne kazni iz zdravstvenih razlogov. Kot je pojasnil, je ministrstvo za zdravje imenovalo devetčlansko zdravniško komisijo, ki bo v primeru suma o zlorabi na zahtevo sodišča ali direktorja zavoda v desetih dneh izdala mnenje.