Izola − Prava drama se je popoldne odvijala v Splošni bolnišnici Izola. Starejši mož je najprej v bolnišničnem hodniku večkrat ustrelil enega najbolj priljubljenih izolskih kirurgov in ga zelo hudo ranil, zatem je z več streli smrtno ranil 43-letnega policista, drugega policista je hudo ranil, ko je pri svojem begu streljal iz avtomobila, toda tik pred izhodom s parkirišča so ga dokončno zaustavili streli.
Zvečer so se za življenje izolskega specialista urologa, enega najbolj priljubljenih zdravnikov te bolnišnice, 36-letnega Luisa Guillerma Martineza Bustamanteja (mehiškega in slovenskega državljana), zaman borili izolski in ljubljanski zdravniki, saj je iz Ljubljane s helikopterjem v Izolo priletel tudi srčni kirurg iz UKC Tomislav Klokočovnik, ki je povedal, da je ekipi zdravnikov sicer uspelo stabilizirati rane v prsnem košu, a zdravnik je bil ustreljen tudi v glavo. Drugega ranjenega policista (46-letnega L. Z.) so s helikopterjem odpeljali v Ljubljanski klinični center, ker je potreboval zahtevnejši poseg večje zdravniške ekipe.
Vsi slovenski policisti, vsi zaposleni in pacienti izolske bolnišnice in tudi zdravstveni delavci Slovenije so pretreseni. Očitno je bila izolska bolnišnica z okolico prizorišče strelskega pohoda, kakršnih v Sloveniji doslej nismo bili vajeni. »O tem, kako je potekalo streljanje, še zbiramo podatke. Storilec je bil pred desetimi leti že obravnavan za kaznivo dejanje ropa (pošte) in tedaj zagotovo ni bil več v rezervni sestavi policije. Preiskujemo tudi, kako je bilo z njegovim orožjem. Vse kaže, da je šlo v tem primeru za nezakonito posest orožja,« je dejal generalni direktor policijske uprave Marjan Fank, ko je prišel na kraj dogodka.
Direktor policijske uprave Koper Danimir Rebec pa je dejal: »Nikoli si nisem želel, da bi doživel kaj takega, da je policist umrl v tako tragičnih okoliščinah. Tudi v Sloveniji se vedno pogosteje srečujemo z ljudmi, ki imajo očitno določene zdravstvene težave in potem svojo agresijo usmerijo proti našim policistom.«
Direktor SB Izola Radivoj Nardin pa je skrušeno dejal: »Vse kaže, da tudi v naši bolnišnici nikoli več ne bo tako, kot je bilo, da se svet tudi po tej negativni plati globalizira, vsi zdravstveni delavci bodo pod posebnim pritiskom. In kako naj ravnamo, da se to ne bi ponovilo?«
Kaj se je dogajalo
Po doslej znanih podatkih je 70-letni Darko Gregorič iz okolice Sv. Antona nad Koprom iskal svojega zdravnika, urologa Luisa Guillerma Martineza Bustamanta. Ko je ta prišel na glavni hodnik v pritličju bolnišnice, sta se krajši čas povsem normalno pogovarjala, potem pa je Gregorič izvlekel pištolo in streljal v zdravnikove prsi in glavo. Kljub trudu mu kolegi niso mogli pomagati.
Po streljanju, ko je storilec izstrelil vsaj sedem nabojev, je v bolnišnici zavladala panika. Vsi (pacienti in osebje) so se razbežali. Ko je za strele v pritličju slišal 43-letni policist Ivo Žnidaršič (sicer v oddelku prometne policije v Kopru), ki je prišel v bolnišnico po dokumente o neki prometni nesreči, torej povsem po naključju, je stekel v pritličje.
Priča, starejša gospa Vida P., je povedala, da je strelec prišel za policistom in ga najprej ustrelil v hrbet. Policist je padel in se poskušal s tal braniti s svojo pištolo, toda Gregorič je v ranjenega in ležečega policista izstrelil še nekaj strelov. »Sedela sem tam na hodniku, čisto prestrašena, nikamor se nisem mogla skriti. Toda strelec je potem sam odšel mirno na prosto.«
Pred bolnišnico se je za minuto ali dve ustavil in posedel na klopci. Potem pa se je odpravil proti parkirišču, toda od daleč je že videl policiste, ki so prihiteli iz Kopra in sklepali krog. Slišal je tudi paciente, ki so kričali in govorili policistom, kam se ubijalec umika. Usedel se je v svoj chevrolet aveo in se odpeljal proti izhodu s parkirišča, toda tam so ga policisti ustavili, zato je iz avta izstrelil nekaj nabojev in ranil še drugega policista. Strelski ogenj, ki je sledil, je bil očitno usoden tudi zanj. Generalni direktor policijske uprave Marjan Fank je popoldne pred izolsko bolnišnico pojasnil, da bosta šele preiskava in obdukcija pokazali, ali si je storilec sodil sam ali pa je podlegel zaradi policijskih strelov.
Verjetno je prišel z načrtom
V vsej nesreči je bilo tudi kar nekaj sreče, da pri vseh izstreljenih nabojih (policisti popoldne uradno še niso vedeli, koliko je bilo vseh strelov) ni bilo še več žrtev. Kot so povedale priče, je vsaj ena od krogel prebila eno od tanjših sten in letela mimo pacienta, ki so ga obravnavali v ambulanti.
Nejasno je bilo tudi, zakaj se je spravil ravno na zdravnika mehiškega rodu Martineza Bustamanta, očeta dveh otrok in med vsemi kolegi ter pacienti nadvse priljubljenega zdravnika, ki je pred kakim letom dokončal šestletno specializacijo v Sloveniji in veljal za izjemno perspektivnega. Po neuradnih podatkih je bil Bustamante njegov lečeči zdravnik. Ena od prič je povedala, da je Gregorič spraševal prav po njem. Iz poteka dogodkov je mogoče sklepati, da je imel Gregorič načrt v glavi, še preden je prišel v bolnišnico.
»Pred desetimi leti je bil obravnavan za kaznivo dejanje, pri katerem je bilo uporabljeno orožje. Tedaj zagotovo ni bil več v rezervnem sestavu policije,« je povedal Marjan Fank. Glede njegove strelske usposobljenosti je ocenil, da je šlo za bližinske strele, pri katerih posebna usposobljenost ni potrebna. Kako je lahko imel pri sebi strelno orožje, pa bo pokazala preiskava.
Obljube ministrice: Nikoli več
Po streljanju je v bolnišnici zavladala panika, ljudje so bežali na prosto, se zaklepali v sanitarije in bili v hudi negotovosti. Saj ni bilo jasno, kaj se mota po glavi nevarnega človeka. Ta se je po krajšem počitku na klopci pred bolnišnico odpravil mirno in počasi, s pomočjo bergle in brez enega čevlja, ki ga je izgubil v nerazumnem napadu na zdravnika in policista, odpravil do avtomobila. Po smrti policista in zdravnika sta med policisti in zdravstvenim osebjem v Sloveniji zavladal žalost in jeza. Le zakaj so prav uslužbenci, ki imajo posebno poslanstvo do ljudi, tako kruto izpostavljeni nerazumnim ravnanjem tistih, ki se jim tako ali drugače omrači um?
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v sporočilu za javnost zapisala: »Iskreno obžalujem tragični dogodek v SB Izola in sočustvujem z vsemi prizadetimi, njhovimi družinami in sodelavci. Ministrstvo bo naredilo vse, kar je v njegovi moči, da do takšnih tragičnih dogodkov ne bo prišlo nikoli več. Žal ekscesov ne more preprečiti še tako dobro varovanje. Kljub temu bomo z vodstvi javnih zavodov še dodatno okrepili varnost pacientov in zaposlenih v zdravstvenih ustanovah.«
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar pa je spet opozorila na nevarno delo policistov. Dejala je, da ima vsak policist pravico do varnega opravljanja svojega poklica. »Policisti in policistke opravljajo enega najbolj plementih in nesebičnih poklicev, saj v imenu države varujejo naša življenja, ščitijo človekove pravice in temeljne svoboščine in zagotavljajo varnost v državi.« Sindikat policistov Slovenije je izrazil globoko zaskrbljenost nad odnosom nekaterih institucij, civilne družbe in medijev do varnosti policistov. V zadnjem času smo priče zaviranju procesa dopolnitev policijskih pooblastil, ki bi zagotovile policistom več varnosti v postopkih z nevarnimi osebami.