V tujski legiji se je v treh tednih 
naučil le korakati, prepevati in likati

Celje - Slabih sedem mesecev po preplahu v upravnih prostorih Vegrada v Velenju, ki ga je povzročila nastavljena bomba, se je na Okrožnem sodišču v Celju začelo sojenje domnevnemu bombašu, 51-letnemu nemškemu državljanu Bojanu Poplazu. Ta je krivdo v celoti zavrnil in navedel vrsto dejstev, ki po njegovem mnenju govorijo v njegovo korist. Predvsem je pojasnjeval, da ni nikakršen specialist za vojaška eksplozivna sredstva in da je za Vegrad prvič slišal, ko se je že na veliko govorilo o bombi.

Obtoženi Bojan Poplaz že dobra tri desetletja živi v Nemčiji, v celjskem naselju Ostrožno ima samo začasno bivališče. Obtožnica tožilca Darka Kežmana se opira na istovetnost bioloških sledi na lepilnih trakovih, s katerimi je bila prilepljena prirejena bomba, ter tistimi, ki so jih našli v hišni preiskavi pri Poplazu. V breme obtoženega so menda tudi izpiski trdega računalniškega diska, ki menda dokazujejo, da je več mesecev po spletu načrtno spremljal razmere v Vegradu. A izkazalo se je, da je tožilec pomešal datum nastanka in ogleda spletnih strani. Na trhlih nogah je tudi material nadzornih kamer v podjetju. Bombaš na posnetku samo delno spominja na obtoženega, ki, denimo, od nekdaj nosi očala, mož, ki so ga ujele kamere, pa jih nima.

Poplaz se je branil, da kot energetični električar oziroma monter sodobnih protipožarnih sistemov nima prav nobenih specialističnih izkušenj z eksplozivom. Drži, da je v osemdesetih letih tri tedne prebil v tujski legiji, a v tem času jim ga je uspelo naučiti zgolj korakati, prepevati in likati, ne pa izdelovati bomb. V noči na lanski 1. september se je pripravljal za pot v Nemčijo, doma je bil sam, spil je tudi nekaj alkohola, do katerega nima povsem razčiščenega odnosa. Da bi šel v Vegrad, se mu zdi smešno, saj niti ne ve, kje ta je, v hišni preiskavi zasežene lepilne trakove in zidne vložke pa bi v velikih količinah lahko našli pri vsakem električarju.

Da bi se po upravnem poslopju Vegrada lahko kdor koli sprehajal, so sodnici Jožici Arh Petkovič potrdili trije nekdanji uslužbenci propadlega velenjskega gradbenega giganta. Objekt je bil sicer varovan, USB-ključe s kodo za odpiranje vrat je imelo največ deset ljudi, toda poslopje je bilo pogosto odklenjeno. Tudi ponoči, saj so zaposleni v projektivnem biroju včasih delali do jutra ali pa v službo prihajali ob štirih zjutraj. Bomba je bila nameščena ob pol treh ponoči, opazili so jo tri ure pozneje. Na srečo se nevarnega telesa nihče ni dotikal, sicer bi eksplozija 12 metrov naokoli pobila vse.

Obramba in tožilstvo sta senat zasula z dokaznimi predlogi, vendar je sodnica odobrila samo zaslišanje orožarskega izvedenca Franca Sabliča, ekipe, ki je odstranila bombo, in izvedenca nacionalnega forenzičnega laboratorija, sodišče pa bo do 18. aprila, ko se bo obravnava nadaljevala, priskrbelo podatke o načinu varovanja Vegradovega objekta.