V zadevi Vzajemna pravnomočno oproščeni

Pravnomočna je namreč postala sodba v t. i. zadevi Vzajemna. Potem ko tožilcu Jožetu Levašiču sodišča prve stopnje ni uspelo prepričati o krivdi nekdanjega predsednika Vzajemne in soobtoženih, je temu namreč pritrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani.

Več o vsebini sodbe nam z ljubljanskega okrožnega sodišča, ker sodba še ni bila vročena vsem strankam, niso mogli sporočiti. Nam je pa Jakličev zagovornik Boštjan Penko potrdil, da so tudi višji sodniki pritrdili stališčem obrambe in zavrnili pritožbo tožilstva. Sodba za Jakliča, nekdanjega člana uprave zavarovalnice Franca Henigmana in nekdanja vodilna v podjetju ST Klavdija Godniča in Saša Bergerja ter pravno osebo ST, s katero so bili oproščeni očitkov zlorabe položaja in pranja denarja, je tako postala pravnomočna. Kot je še povedal Penko, so višji sodniki ob tem menili, da je bilo precej dokazov pridobljenih nezakonito, vendar sodbe, ker je bila odločitev sodišča prve stopnje vsebinsko pravilna, kljub temu niso razveljavili in vrnili v ponovljeno sojenje.

Tožilstvo je obtoženim očitalo, da so v okviru pogodbe med Vzajemno in podjetjem ST za postavitev informacijskega sistema pred desetimi leti preplačali resnično vrednost poslov za 551.213 evrov ter s tem oškodovali zavarovalnico. Vendar je sodišče prve stopnje ocenilo, da dokazov, da so se obtoženi o izvedbi posla vnaprej dogovarjali, da so odločilno vplivali na cene posameznih poslov, da so se v pogodbah, ki sta jih sklenila Vzajemna in podjetje ST, skrivali preplačila storitev in finančni tok med podjetjem ST, povezanimi družbami in Jakličevim podjetjem na Hrvaškem M-Kontakt, ni dovolj. Sodnik Boris Gabrijel Hrovat je novembra lani pojasnil še, da v poštev ni prišla niti indična sodba, saj indični krog še zdaleč ni bil dovolj trden oziroma sklenjen tako, da ne bi dopuščal nobene druge logične razlage dogodkov. Ker po sodnikovih besedah tožilstvu ni uspelo dokazati kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, je odpadlo tudi očitano kaznivo dejanje pranja denarja, saj ga je tožilstvo v obtožnici opredelilo kot akcesorno dejanje, torej kot dejanje, ki je odvisno od predhodnega, drugega kaznivega dejanja. »Če ni dokazov o nastanku umazanega denarja, niti kaznivega dejanja o njegovem pranju ne more biti,« je glede tega povedal sodnik. Jure Predanič