V zadnjih letih porast števila kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete

Med zahtevnejšimi gospodarskimi kaznivimi dejanji se je najbolj povečalo število kaznivih dejanj pranja denarja.

Objavljeno
10. april 2013 15.34
Ba. P., Delo.si
Ba. P., Delo.si
Ljubljana - Podatki za zadnja leta kažejo trend naraščanja števila kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, predvsem dejanj z veliko premoženjsko škodo, je na današnji predstavitvi poročila o delu policije v letu 2012 dejal direktor uprave kriminalistične policije Jurij Ferme. Preiskava gospodarske kriminalitete sicer ostaja prioriteta slovenske policije.

Generalni direktor policije Stanislav Veniger je poudaril, da glavna prioriteta policije ostaja odkrivanje finančnih malverzacij. »Kako pereča so gospodarska kazniva dejanja, pove že podatek, da smo lani obravnavali skoraj enako število teh kaznivih dejanj kot leto pred tem, pri čemer pa je škoda, ki so jo povzročili njihovi storilci, narasla na skoraj pol milijarde evrov,« je poudaril Veniger.

Policisti so na področju finančnih preiskav sicer lani opravili za petino več preiskav, kar po mnenju Venigerja kaže, da so na pravi poti.

Kot je pojasnil Ferme, je porast teh kaznivih dejanj povezan z dalj časa trajajočimi slabimi gospodarskimi razmerami, ki še dodatno vplivajo na plačilno nesposobnost gospodarskih subjektov. »Soočamo se tudi z veliko primeri prisilnih poravnav in stečajev, predvsem v gradbeništvu,« je izpostavil Ferme.

Lani obravnavali 12.736 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete

Lani je bilo obravnavanih 12.736 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete oz. 10 manj kot v letu 2011. Škoda, ki so jo povzročila ta kazniva dejanja, je bila ocenjena na 449,5 milijona evrov, kar je 154,9 odstotka več kot v letu 2011. Ferme razlog za to vidi predvsem v večjem številu zaključenih kompleksnih preiskav.

Med manj zahtevnimi gospodarskimi kaznivimi dejanji, ki jih obravnavajo policisti, so bile lani v porastu zlorabe plačilnih kartic na prodajnih mestih in zlorabe plačilnih kartic preko spleta. Pri tem je, kot je pojasnil Ferme, zabeležen porast uporabe vrste sodobnih tehnologij in opreme, kar njeno obvladovanje še dodatno otežuje.

Med zahtevnejšimi gospodarskimi kaznivimi dejanji se je najbolj povečalo število kaznivih dejanj pranja denarja, in sicer z 48 na 141, okvirni ugotovljeni znesek opranega denarja pa je znašal 70,5 milijona evrov.

Število oškodovanih upnikov se je povečalo z 20 na 37, število zlorab položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pa s 161 na 216. »S temi kaznivimi dejanji je bila storjena največja škoda, in sicer za 276,3 milijona evrov,« je pojasnil Ferme.

Policija zaradi korupcijskih kaznivih dejanj lani ovadila 89 ljudi

Policija je lani vložila kazenske ovadbe za 74 tipičnih korupcijskih kaznivih dejanj, pri tem pa ovadila 89 oseb. Policija je ta kazniva dejanja začela preiskovati kot korupcijska kazniva dejanja, po opravljenem predkazenskem postopku pa je vložila kazenske ovadbe za kazniva dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic ter zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, je pojasnil Ferme.

Lani je bil velik poudarek dan tudi izvajanju finančnih preiskav, ki so namenjene sledenju nezakonitemu finančnemu toku denarja in na tej podlagi zavarovanje oz. odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji. Po izvedenih preiskavah je policija podala 135 pobud za zavarovanje premoženjske koristi v višini 173,9 milijona evrov. Ferme je poudaril, da policisti preiskujejo tudi primere spornih kreditiranj bank, predvsem tistih v večinski lasti države.

Kriminalistična policija se je sicer tudi lani soočala z zaostanki, konec leta so imeli še 913 dosjejev takih primerov, zaostanki pa nastajajo predvsem pri preiskovanju elektronskih naprav. Zaostanki nastajajo tudi zaradi pomanjkanja kriminalistov, saj zaradi finančne krize tega lani niso mogli povečati, so pa letos z notranjimi porazdelitvami okrepili Nacionalni preiskovalni urad, je še pojasnil Ferme.