Tiskane izdaje
Ljubljana – Če kdo, potem so gotovo kolesarji in motoristi eni najranljivejših udeležencev v prometu, saj se v prometu srečujejo z drugimi motornimi vozili, v katerih voznike in sopotnike ob nesrečah vsaj pri manjših hitrostih zagotovo obvaruje jekleni oklep.
Kot pri vseh drugih prometnih nesrečah je tudi pri tistih z udeležbo motoristov najpogostejši vzrok človeški faktor. A ne gre zanemariti niti drugih okoliščin, predvsem vremena in včasih slabega stanja cest. Policijski podatki kažejo, da je najpogostejši vzrok letošnjih smrtnih nesreč neprilagojena hitrost, sledijo neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna stran in smer vožnje ter varnostna razdalja.
Značilnost letošnjih prometnih nesreč je tudi ta, da so jih večinoma povzročili starejši vozniki motornih koles, in ne gre za kakšno mladostniško brezglavo divjanje. A se je tudi za starejše motoriste v več primerih izkazalo, da z upravljanjem motorja nimajo prav veliko izkušenj. Bodisi so vozniški izpit A kategorije opravili pred kratkim ali pa so ga že v mladosti, a se potem krmila motorja več let niso dotaknili.
(Dovoljena) hitrost in panika
Pri hitrosti kot glavnemu vzroku se ne smemo osredotočiti le na prekoračitev dovoljene hitrosti. Pogosto je vzrok nesreče sicer dovoljena hitrost, a še vedno prehitra za dano situacijo. Ko k temu dodamo še neizkušenost ter strah in paniko, ko se motorist že znajde v nevarni situaciji, je za varno ukrepanje navadno že prepozno.
Za povečavo kliknite na zemljevid
Takšen odziv motorista je pravzaprav naraven, saj gre za samoohranitveni nagon, a je past v tem, da ko človek zazna, da mu bo zmanjkalo prostora za varno ukrepanje, otrpne. V takšnih trenutkih sta namreč na razpolago izjemno malo časa in prostora, da se motorist iz situacije izvleče varno. Edini recept je prilagojena hitrost, dobrodošle pa so seveda še izkušnje.
Policija ne ugotavlja, da bi na nekaterih cestah motoristi vztrajneje kršili cestnoprometne predpise, ampak jih kršijo enostavno povsod. Morda izstopajo le relacije, kjer si zaradi cestne razgibanosti adrenalina željni motoristi dajo duška. Takšni lokaciji sta, denimo, cesta na Rakitno s podpeškega konca in Planina pri Rakeku. Prav na slednji cesti jih včasih nadzirajo celo iz zraka s pomočjo helikopterja. Sicer pa policija nadzor opravlja redno, trikrat na leto pa v sodelovanju z drugimi organizacijami poteka tudi nacionalna akcija, kjer je poudarek tako na preventivnih kot represivnih ukrepih.
Med življenjem in smrtjo
Veliko nesreč se zgodi, kjer so motoristi sami udeleženi, saj jih navadno »vrže iz ovinka«. Zato na policiji svetujejo, da se je treba pri vožnji skozi levi ovinek odmakniti od ločilne črte na sredini vozišča, sicer motoristova glava brzi tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet. In ker je tudi v poletnih mesecih vreme muhasto in pade kakšna kaplja dežja, je gotovo primerno opozorilo, da je treba hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagoditi v prvih minutah deževja.
Izogibati se je treba tudi asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek ali razlito olje, predvsem v ovinku. Dobro pa je vedeti tudi, da je reakcijski čas v idealnih razmerah med 0,6 in 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju eno sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že dve sekundi ali več. In ko k temu dodamo še, da motorist pri hitrosti sto kilometrov na uro v sekundi prevozi skoraj 30 metrov, ni treba posebej poudarjati, da so to pomembni dejavniki, ki lahko pomenijo razliko med življenjem in smrtjo, če pride do nepredvidljive situacije.
Pod evropskim povprečjem
Na Javni agenciji za varnost prometa (AVP) pravijo, da »se popolnoma zavedajo, da je dejstvo, da je število mrtvih motoristov v Sloveniji pod evropskim povprečjem, zelo slaba tolažba. Vsak mrtev ali poškodovan je preveč, saj bi se prav vsaka prometna nesreča dala preprečiti«.
AVP je pred začetkom letošnje motoristične sezone skupaj s policijo in drugimi deležniki pripravila načrt aktivnosti, s katerimi želijo sistematično prispevati k izboljšanju varnosti med motoristi. »Ukrepi so usmerjeni tako v področje usposabljanja, treninge varne vožnje, ki se jih še vedno ponuja brezplačno, v infrastrukturo, kakor tudi v področje preventive in represije. Ob vseh utečenih aktivnostih naj omenimo tudi izdelavo treh novih preventivnih filmov, namenjenih voznikom enoslednih vozil, ki se nanašajo na izjemno pomembne segmente: opremo motorista, vožnjo in predvidevanje ter specifiko vožnje mopedov v cestnem prometu,« so nam sporočili.
Vsekakor pa, to so na policiji že večkrat poudarili, ne velja, da motoristi veljajo za divjake, saj se njihova kultura na cesti načeloma izboljšuje. K varnemu in odgovornemu obnašanju v prometu jih namreč pozivajo tudi razni motoklubi, ki tudi sami obsojajo nespametno ravnanje svojih motorističnih kolegov.
